Avto.Over.Net

Avtomobilizem

Brez jeklenega konjička smo dandanes praktično bosi. O bencinu, gumah, motorjih ter znamkah. Mali nasveti za več cestnega užitka.

A je to res tako dobra zadeva: Test: Kia Stinger (Kia pravi: “Poglejte, kaj zmoremo!”)

Default avatar

Jugonostalgik

A je to res tako dober avto v primerjavi z drugimi? Oblika mi sede, notranjost je brez dvoma na nivoju švabov, cena je pa nižja, ob tem da ima avto dvakrat daljšo garancijo. kar se mi tud zdi pomembno. Rabim info???
https://avto.over.net/clanek/test-kia-s ... j-zmoremo/
Default avatar

strokovnjak

Na tem avtu je velik plus zadnji pogon in projicirni zaslon (to je od dodatne opreme najboljše), poleg lepe oblike, seveda. Minus je pa ime znamke, ker je z njo povezan velik padec vrednosti rabljenega vozila, če pa je motor dizelski, bo ta padec še večji, ker so dizli v nemilosti zaradi škodljivih izpuhov. 7-letna garancija niti ni tako velika prednost, saj si primoran vsa ta leta obiskovati uradni servis, kar ni poceni. Edini avtomobili, katerim rabljenim cena ne bo tako padala so priključni hibridi in popolnoma električna vozila, pa še subvencijo 4.500 € oziroma 7.500 € ti podari država (oziroma porabniki elektrike in fosilnih goriv). Stinger niti ni poceni in za ta denar bi osebno veliko raje priključni hibridi BMW 330i ePerformance, še bolje pa bi bilo počakati na približno takšno popolnoma električno vozilo. Zato pamet v glavo in veliko potrpljenja želim.
Default avatar

PInkoPalinko

"Strokovnjak", ali tebe plačujejo, da vsako temo onesnažiš s temi tvojimi elektro fantazijskimi spisi, ki nimajo nobene realne osnove. Človek išče informacije o Stingerju in to najmočnejšemu, kjer se ne sprašuje, ali avto pije liter več ali manj, ampak, kako se pelje in kakšne občutke poraja med vožnjo. Ti mu pa ponujaš anemično-brezdušni BMW z 2,0-litrskim bencinskim štirivaljnikom z dodatnim elektromotorjem.
p.s. Vozim Kio, žal ne Stingerja, in ti povem, da raje zapeljem avto enkrat letno na uradni servis, ki ga plačam med 200 in 250 eur, in imam 7 let garancijo, kot pa da bi avto po dveh ali treh letih začel vozit na servise k prvemu "šmiru". Morda bi bil v drugem primeru račun res malenkost nižji, a zgolj navidezno oziroma do prve resnejše okvare, ki bi jo nato moral plačati iz lastnega žepa. Če samo pomislim na kakšno okvaro menjalnika, ali pa recimo na težave z verigami, ki jih ima VW grupa. Hvala za takšen nasvet....res je strokoven.
Default avatar

Draksler

Jaz sem pri Jerebu dobil na test tamočnega Stingerja in ti povem, da zadeva leti kot sam vrag. Po mojem ni trenutno boljšega avta za 60K eur na trgu. Jasno, da ni BMW. Ampak, kaj pa dobiš realno pri švabih za ta denar: razred manjši avto, s pol manj konji in pol krajšo garancijo. Meni je bil zelo všeč.
Default avatar

Strupnik

Draksler je napisal/a:
... kaj pa dobiš realno pri švabih za ta denar: razred manjši avto, s pol manj konji in pol krajšo garancijo. Meni je bil zelo všeč.
Švabi so precenjeni. To je dejstvo. Dovolj je, da pogleda kaj so Nemci zapisali pri primerjavi Stingerja z VW Arteonom in je vse jasno... Je pa res, da smo ljudje pri tovrstnih izbirah še vedno v svojih glavah preveč obremenjeni z znamkami in tem, kaj si glede našega avta mislijo sosedi...Po tej plati smo še vedno precej zagamani slovenčeki...
Default avatar

strokovnjak

PlnkoPalinko je resnično uporabil pravi izraz - onesnažiš. Ne mislim se spuščati na osebni nivo in nedostojne insinuacije o tem ´kdo tebe plačuje´. Če kdo onesnažuje, so to klasični motorji, zaradi katerih letno v Sloveniji predčasno umre od 1000 do 1500 ljudi, gospodarska škoda pa je ocenjena na milijardo evrov. Hibridni avtomobili med vožnjo in zastoji onesnažujejo manj, električni pa sploh nič, pa še pri slednjih so celotni stroški lastništva manjši kljub višji, dvakratni nabavni ceni. To so dovolj tehtni razlogi, da strokovnjaki pišemo o tem, brez da bi nas za to kdo plačeval.

TlnkoPalinko je tisti, ki fantazira, ko pravi, da Jugonostalgika zanima najmočnejša različica Stingerja in da ga ne zanima potrošnja goriva. Iz njegovega vprašanja to ni razvidno, na prilepljenem naslovu pa je predstavljena dizelska različica s pospeški 7,7 s do 100 km/h. Kako bi lahko bil hibridni BMW 330i s pospeški 6.1 s do 100 km/h anemičen? Samo v primeru, če bi anemičnost povezovali z rdečo barvo! Ampak to je šala in nesmisel. Tudi ni okoljsko odgovoren tisti, ki mu je vseeno za porabo goriva.

Glede cen nemških in korejskih avtov je dejstvo samo to, da trg ne dovoljuje velikih odstopanj in tega se tržniki, ki postavljajo cene, zavedajo: razlike v cenah so realen odraz razlik v dizajnu, materialih, kvaliteti, trajnosti, imidžu… Mimogrede, notranjost Stingerja se tako po oblikovanju kot po materialih težko primerja z BMW-jevo. Tudi pri zadnjem pogonu Kia še zdaleč nima toliko izkušenj kot BMW, zato je vprašanje, če se tako dobro vozi. BMW-ji spadajo med vozila z najboljšo lego v ovinku ter občutkom za volanom in informacijami, ki jih volan posreduje o dogajanju med kolesi in cestiščem. Za Kio to ne velja. Vozne lastnosti pa so pri racionalnih ljudeh med bistvenimi razlogi za nakup avtomobila, ne pa barva, oblika ali to, kaj si bodo mislili sosedje.

Kar se tiče servisov, TlnkoPalinko živi v črno belem svetu, ker izhaja iz napačne predpostavke, da na eni strani obstajajo uradni servisi – ti so dobri, in na drugi strani neuradni servisi – ti so slabi. Resnica pa je ta, da je vmes še cela plejada različno kvalitetnih servisov; tudi ni vsak uradni servis dober in vsak neuradni slab. Osebno hodim na uradni servis, pa ne zaradi tega, ker je uradni, pač pa zato, ker je dober. Jasno je, da je samo dobro vzdrževan avto tudi varen.
Sedemletna garancija se lepo sliši, je pa to tudi spretna marketinška poteza, ki privablja kupce. Ker proizvajalec ve, da bo kupec pri njegovem uradnem servisu 7 let, si lahko privošči nižje prodajne cene, ki se pozneje z vzdrževanjem kompenzirajo. Seveda pa si tako dolge garancije ne more privoščiti tovarna, ki ima zelo slabo kvaliteto izdelave, ker bi bankrotirala. Avtomobilske tovarne največ zaslužijo s prodajo rezervnih delov - zato pa rabijo čim več strank na uradnih servisih, kjer se originalni deli največ prodajajo. Ko sem se zanimal, kakšni so pri Kii skupni stroški tega sedemletnega servisa, mi niso hoteli povedati tega podatka, že vedo zakaj.

Pa še moje osebne izkušnje, ki niso nobena fantazija in imajo popolnoma realno osnovo: leto in pol vozim avto, ki nikakor ni anemičen, četudi ni rdeče barve in celo ni narejen iz železa - i3.
Njegovi pospeški so boljši od zgoraj omenjenega Stingerja, v realnem prometu pa je hitrejši tudi od močnejših različic zaradi takojšnjega in konstantnega navora ter lahke konstrukcije, tako da z njim, seveda ne na avtocestah, pač pa na lokalnih cestah prehitevam tudi 500 konjske avtomobile. Da ne govorim o odsotnosti hrupa, ki je pravi balzam za dušo tudi ostalih udeležencev v prometu, ker jih ne vznemirjam s hrupom. Res pa je, da ne zmore več kot 150km/h, kar je pri nas itak 20km/h več, kot je dovoljeno, in z enim polnjenjem naredi samo 220 km. Je pa zato polnilnic povsod dovolj, za nameček pa je tako parkiranje kot tudi polnjenje v središču Ljubljane zastonj.
Vsi stroški samo treh servisov v sedmih letih pri uradnem serviserju znašajo skupno 600 €, za okvare jermenov, verig in klasičnega menjalnika pa mi ni treba skrbeti, ker tega ta avto sploh nima. Celoletni strošek za 'gorivo' za 20.000 km je 350 €, ker polnim večinoma ponoči in počasi na domači vtičnici.
10-letni vsi stroški lastništva (nabavna cena 30.300 € z vrnjeno subvencijo, izguba vrednosti, gorivo, kasko zavarovanje, servisi in popravila, tehnični pregledi, gume, cestnine in pranje), so pri mojih 20.000 km/leto skoraj 6.000 € manjši kot za avto s klasičnim motorjem z nabavno ceno 15.000 €. Za nakup bi lahko dobil ugoden ekološki kredit do 10 let, vendar za to ni bilo potrebe, ker mi je prodajalec omogočil brezobrestni leasing na 5 let, kar mi je, mimogrede, zvišalo otroške doklade.

Kogar te številke ne prepričajo, bi ga pa lahko dejstvo, da električni avtomobili med vožnjo in zastoji ne onesnažujejo in nikogar ne zastrupljajo.
1500 predčasno umrlih na leto zaradi onesnaževanja prometa je preveč, tudi glede na to, da zaradi kajenja letno predčasno umre 3500 ljudi. Dnevno torej v Sloveniji predčasno umre 10 ljudi zaradi kajenja - za takšen tvegan način življenja so se sami odločili. Poleg tega pa vsak dan predčasno umrejo 4 ljudje, ki so prisiljeni vdihovati strupene izpuhe, ki jih izpuščajo v zrak vozila - za takšen tvegan način življenja se niso sami odločili.
Med temi številkami se lahko znajde vsakdo izmed nas in naših bližnjih. Zato je potrebna dekarbonizacija prometa – da bodo naši otroci manj bolni.
Ta cilj pa bomo težko dosegli s kupovanjem hrupne, zastarele in drage tehnologije: stroški lastništva Stingerja za 60.000 € so 830 € na mesec pri, v Sloveniji povprečno prevoženih, 16.500 km na leto; v 10-tih letih tako zapravimo 100.000 € (če bo cena bencina takšna, kot je danes, kar seveda ni verjetno), avto pa bo takrat težko vreden več kot 10.000 €, saj leta 2030 takšne nove avtomobile z zastarelo tehnologijo ne bo več možno registrirati.
Seveda bi elektrificiranih modelov v hipu zmanjkalo, če bi jih vsi kupovali, dejstvo pa je, da jih je pri nas v salonih več kot jih pokupimo, ker si večina ne preračuna stroške lastništva. Tukaj zopet izstopa BMW, katerega prodaja hibridnih vozil je že 14 %. Slovenska industrija si stroške lastništva zelo natančno izračuna, tako da v 80 % kupuje električne viličarje.

Kdor danes kupuje zastarelo tehnologijo ni ravno dosti racionalen ali obveščen ali okoljsko osveščen. Res je sicer, da izbira elektrificiranih modelov ni primerljiva z izbiro klasičnih, vendar je vsako leto večja, domet popolnoma električnih vozil pa se bliža 500-tim kilometrom. Stroški lastništva novega električnega vozila nikoli ne bodo manjši, kajti ko bo nabavna cena nižja, ne bo več subvencije, pa tudi država bo nabila dodatne dajatve v izogib prenatrpanim cestam.

Vsi stroški 10-letnega lastništva kažejo, da me bo prevoženih 100 km stalo 18,56 €, ta številka pa je 21,49 € pri bencinarju s pol manjšo nabavno ceno. Izračun za dizelaša ni smiseln, ker se dizel ekonomsko splača šele nad 30.000 km na leto; z okoljskega in zdravstvenega vidika pa se ne izplača nikoli.
Tudi po 10-tih letih ga ne mislim prodajati, saj bo kapaciteta baterije na 80 % šele po 20-tih letih, rjavel pa ne bo niti pri 30-tih, ko bo strošek vseh prevoženih razdalj 12,86 € na 100 km in 11,71 € pri 40-tih letih.
Električni avtomobili so, zahvaljujoč subvenciji, že sedaj cenejši od klasičnih. Država pa k sreči nikoli ne bo dovolila, da se bo kdorkoli vozil s pol manjšimi stroški, saj bi promet zaradi prevelike gostote postal neuporaben.

Slovenija bi zaradi svoje značilnosti relativno kratkih cestnih povezav med mesti lahko hitreje zamenjala fosilna goriva, vendar trenutno zaostajamo za načrti dekarbonizacije - med drugim 7200 elektrificiranih vozil do leta 2020.
Slovenci pač zaradi lastne konservativnosti (eni temu pravijo zagamani slovenčeki) napredujemo precej počasi, kar žal družbo ter posameznike tako in drugače drago stane.
Default avatar

Osebni nasvet

Popolnoma se z Vami strinjam glede cen vzdrževanja in lastništva e vozila. A prosim poglejte še tehnološko plat pridobivanje energije, na katero večkrat opozarjam. Podajate primer Velike Britanije, tu je članek izpred nekaj časa:

http://www.avtomanija.com/default.asp?rb=6&id=300

Poleg tega je težava izkoristek. Namreč izgube v elektrarni (NE, TE imajo okoli 20% izkoristek, alternativni viri energije še manjši), potem so še izgube omrežja, izguba hitrega polnjenja, izguba baterija in naposled elektro motorja. Motor na notranje izgorevanje ima okoli 30%. Večji del električne energije se še vseeno pridobi iz TE in JE, iz obnovljivih virov občutno manj (največja HE, Zlatoličje je 5x manj zmogljiva kot NE Krško in še to ob idelanem vodotoku).
Leta 2030 bo veliko električnih vozil, a vozil z mnz še tudi ne velja odpisati. Če želimo zmanjšati globalni ogljični odtis, bi bilo smiselno nadzorovati čezoceanske ladje in letala. Tu so izpusti zelo slabo kontrolirani, a so ravno zaradi tega stvari iz tujine cenejši kot lokalni proizvodi.
Glede cen elektrike, pa slednje; zagotovo ne bo ostala ista.
Elektrika je sedaj praktično zastonj, a s prihodom dražjih energentov (in dražjega pridobivanja) se bo tudi njena cena bistveno zvišala. Po vsej verjetnosti bo cena višja tudi zaradi električnih vozil, zagotovo pa ne bo več zastonj polnjenja baterij.
Default avatar

SieraLeone

Jugonostalgik, poglej si tole primerjavo... precej zgovorno, da avto za precej manj denarja tako nabriše uveljavljene tekmece