Health anxiety oziroma strah pred boleznijo
Žal zelo dobro vem, o čem govoriš in te razumem. Lahko ti napišem o nekaj tehnikah, knjigah, tečajih, metodah, ki ti bodo zadevo začasno olajšali. Tudi o sprehodih, športu, pozitivnem razmišljanju in še čem. A vrag se bo vedno znova vračal. Pa boš preizkusila novo tehniko, šel bo spet čas in denar.
Pomaga ustrezen antidepresiv in psihoterapija. Zdaj imam že lep čas mir.
Ustreznega antidepresiva ali cudezne tabletke ni, ki bi resila tezavo. Antidepresivi so si zelo podobni. So legalne droge, ki te prbijejo do te mere da ti je vseeno za vse, tudi health anxiety. So le masker problema, ko bos nehala jemat bo vse prislo nazaj. Anxiety ni ozdravljiva, da se jo le omilit s ustrezno terapijo.
Vem, obstajajo različne oblike fobij, ljudje se smešno bojijo črvov, kač, pajkov, ptičev, letenja, ladij, globine, višine,… Kaj privede do tega, da se nekdo boji bolezni in tudi ne vem, zakaj tega ni možno enostavno odmisliti. Saj vemo, da bomo enkrat vsi umrli, ali ne? Razumela bi, da bi vas v teh zmešanih časih, ko politika načrtno neti vojno, da bi vas bilo strah grozodejstev, ki bi vas lahko doletela v vojni, ne pa bolezni, ki so normalen potek oziroma zaplet življenja.
Z vse vrstami fobij se uspešno zdila z metodo eft, tapkanje. Če še niste preiskusili tega, še ni treba do psihiatrične oskrbe. Če pa vam ne uspe, pa še zmeraj lahko poskusite potolči fobijo z rcnijami
Kdor tega ni okusil na lastni koži, ne ve kako je to hudo. Ko ne moreš misliti na druge stvari… pri meni se je začelo popolnoma polahko. Tako, da še sam ne opaziš, da imaš problem. Sem šla k zdravniku, je rekla, da to nič ni. Sem imela eno leto mir. Potem pa spet nova stvar in nova… ne izkopljem se ven 🙁
Kolonoskopija, gastroskopija, obremenilni test, ekg, komplet krvna slika, pregled očesnega ozadja, uz trebuha. Iz očesnega ozadja se mimogrede tudi vidi, če ti v glavi raste tumor.
[/quote]
Aha, to imaš v mislih. Poznam 🙂
Mah, ves čas nekaj … a ne?
Za Begunje bom pa pogledala. Kako pa to izgleda? Meni je osebna zdravnica svetovala eno znano psihiatrinjo, pa sem bila razočarana. Bila sem tam dvakrat, predpisala mi je dva različna AD, prvega sem jemala, drugega pa ne. Dodala je še, da se moram s tem naučit živet…
Potem sem si pa poiskala drugo terapevtsko pomoč, bomo videli, kako bo.
Ustreznega antidepresiva ali cudezne tabletke ni, ki bi resila tezavo. Antidepresivi so si zelo podobni. So legalne droge, ki te prbijejo do te mere da ti je vseeno za vse, tudi health anxiety. So le masker problema, ko bos nehala jemat bo vse prislo nazaj. Anxiety ni ozdravljiva, da se jo le omilit s ustrezno terapijo.
[/quote]
AD-ji seveda niso čudežna zdravila, ki bi odpihnili težave, so pa vsaj trenutno najboljša izbira. Potrebna je izbira pravega oziroma prave kombinacije, saj se razlikujejo glede načina delovanja in posledično učinkov. Niso terapija za vse življenje, razen v nekaterih primerih, a se običajno pokažejo kot najučinkovitejši način, da je sploh možen pričetek psihoterapije. Enostavno, da se telo umiri, kar pa ne pomeni, da te spremenijo v zombija. Je pa tudi v okviru diagnoze anksioznosti več vrst, med katerimi so nekatere, a ne vse, zelo trdovratne, a še vseeno bi bilo težko trditi, da so neozdravljive. V stroki še vedno velja, da je najboljša kombinacija AD in vzporedno ali kasneje psihoterapija.
Aha, to imaš v mislih. Poznam 🙂
Mah, ves čas nekaj … a ne?
Za Begunje bom pa pogledala. Kako pa to izgleda? Meni je osebna zdravnica svetovala eno znano psihiatrinjo, pa sem bila razočarana. Bila sem tam dvakrat, predpisala mi je dva različna AD, prvega sem jemala, drugega pa ne. Dodala je še, da se moram s tem naučit živet…
Potem sem si pa poiskala drugo terapevtsko pomoč, bomo videli, kako bo.
[/quote]
Dobrega psihiatra, psihoterapevta je mnogo, mnogo teže najti, kot šivanko v velikem kupu sena.
Nihče ne more razumeti nečesa, kar sam ni doživel, vsaj ne na čutni ravni, opisna pa ni niti senca občutkov. Ne obsojam, bog ne daj, zgolj ugibam, ni mi jasno, zakaj se iz tega ni možno izkopati. Vseeno vztrajam, pretoči si eft priročnik, prosto dostopen je na spletu vsakemu, ki si želi s tem pomagati. Poskusi, morda se pridruži še kakšni od skupin. Verjetno ne smem pisati konkretnih podatkov, da ne bo slišati kot reklama, ampak če boš vtipkala eft slovenija, najdeš vse sama. Najprej preberi pa priročnik, da sploh ugotoviš, zakaj se gre. Samo volja, da se skopaš, je potrebna. Upam, da ti uspe.
Od tega, da si bila na seminarju, ne moreš pričakovat, da si na konju. Seminarja v bistvu sploh ne rabiš, vzameš priročnik in delaš. Sama, nič ne plačaš, nikogar ne rabiš poslušat, samo delaš in delaš. Sigurno boljše kot da posedaš in se obkladaš z bolezenskimi stanji. Tudi če ne verjameš, še vedno lahko delaš in še vedno te nič ne stane. Če pa nočeš, če odvračaš vsak poskus, potem verjetno res ne moreš verjet v nič drugega kot v to, da si zbolela in da umiraš od namišljenih bolezni tako dolgo, da jih razviješ, samo zato, da dokažeš drugim, da si res zbolela. Vsak po svoje. Pomaga pa. Vsaj tako kot če bi se odločila, da boš ozdravela s tisoč skleci na dan. Ampak ker tudi tega ne verjameš, je boljše, da iščeš psihiatra, ki ti bo povedal, da si zbolela za tem, da si namišljaš bolezni. Tudi prav. Če je tebi vseeno, zakaj bi se pa jaz zate sekirala?
Če ti rečem čisto direkt, da z razmisljanjem o bolezni v svoje življenje sama prikličeš bolezen? Telovadi, zdravo jej in vse bo v redu. Meni je tako rekla ena zelo draga sorodnica, ko sem ji rekla, da me skrbi, da bi se otroku ali mozu kaj zgodilo. Prav nadrla me je in rekla, da bom s takim razmisljanjem pripeljala nesrečo. In tako vedno, ko pride strahec v moje misli pomislim, da noram reči ” Vse je v reduin vse bo v redu” in bo res. Srecno!
Ko bi bilo vsaj tako preprosto, da bi si človek samo rekel saj bo vredu! 🙂 jaz sem probala marsikaj; brala knjige o čuječnosti, se vrgla v šport, potem v delo. Na poslovnem področju sem uspešna, vendar zadnje čase zaradi hipohondrije komaj folgam. Tok sem že dolgo v tem, da sem pozabila kako sem odreagirala takrat, ko se še nisem sekirala. Sem opazila neko bulico v ustih in verjetno še pomislila nisem “kaj bi pa to lahko bilo?” Sedaj avtomatsko pomislim “joj kaj pa če je kaj hudega? Kaj če je rak?” Pogooglaš in na internetu je pa vse rak. 🙂 sem poskusila nehat googlat, pa ni bilo nič boljše. Sem šla v psihoterapijo, pa mi ni pomagalo. Kaj hudiča še lahko naredim?
Žal res ni tako enostavno. Saj razum ve, a v ozadju vrta en črvič, ki pravi: kaj pa če je vseeno kaj nevarnega. In prav ta dela štalo in preglasi glas razuma. Osredotoči se na tisti 1 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} možnosti. Ta črviček sproducira tudi telesne simptome, ki spet sprožajo strah. Začaran krog.
EFT začasno pomaga, a rešitev ni. Je kdo probal kaj drugega?
Razumem te. Eno leto čudnih simptomov, bolečin, ki se selijo, pregledov, specialistov, ambulant, ni da ni. V sebi nenehen strah, da to je to, da je rak, da je konec. Noben ne razume, kako globoko padeš v strahove, posrka te vase, še preden ugotoviš, da je v glavi, da sam sproduciraš vsako bolečino, slabost, omotico.
In veš kaj? En dan ti bo dojadilo, naveličala se boš mazohizma, ker boš spoznala, da ta stalna skrb in strah je enako slabo kot bolezen. Samo trpljenje.
Tablete mi niso pomagale,terapije tudi ne…meni je npr pomagalo, da sm si vzela čas zase, ko sem pila kavo. Se pravi, ko pijem kavo, mislim na lepe stvari, odmislim simptome in uživam v okusu, berem novice, se pogovarjam. In tako podaljšuješ čas, ko si brez skrbi.
Sicer pa šport,narava in druženje z ljudmi. Nujno!!! Zbrcaj se v naravo, skrbi usmeri v svoj izgled, pojdi s prijatelji ven in popij kozarec ali dva. Meni je pomagalo,pa še postavna sem postala. Ni pa čez noč.
