Smo trije brata in jaz. Skupaj imamo 7 otrok starih nad 30 let.

Vsi naši otroci so že v službah, prav tako njihovi partnerji, živijo v lastniških ali najemniških stanovanjih, nobeden ni ostal doma. Vsi imajo končane fakultete, vsaj naši so imeli lepo otroštvo, tudi za nečake/nečakinje bi lahko dala roko v ogenj, da so imeli ok otroštvo.

Prav noben od naših otrok nima svojih otrok. Sicer ne vem, ali si jih želijo ali ne ali ne morejo ali mislijo jih imet kasneje – raje ne sprašujem, ker ne vem kakšno je ozadje.

Moja hči je stara 31 in baje delata na otroku že 2 leti pa nič – razumem, da v takem primeru ne moreš nič, razen da greš v umetno pa še tukaj ni rečeno, da bo rezultat.

Sin je 33, partnerka 30 in baje ne nameravata imet otrok – vredu, njuna odločitev, ampak vedno bolj se sprašujem, ali smo starši zavozili, da naši otroci nimajo želje po družini?

Ne me narobe razumet – ne forsiram vnukov. Če bodo bodo, če ne pa ne. Ampak kako cela generacija nima otrok oz ne želje po njih?

najbrž bo večina vseeno imela otroke. Po naslovu sem mislila, da so vsi otroci v zaporu, zadrogirani, zapiti, lenuharji………………

ne gre za to da bi zavozili, pač pa ljudje zdaj sebe postavljajo pred druge in si želijo živet in doživet … sicer ne vem zakaj se to ne da z otroki, ampak tako pač je in nimaš kaj. Ti si svoje oddelala, oni bodo pa svoje, kakor mislijo da je prav.

je pa sigurno velik neplodnosti in o tem se premalo govori …

Ali so otroci imeli srečno otroštvo ali ne, vedo samo oni. Lahko si še celijo rane iz otroštva.
Jaz sem se pozno odločila za otroke, ker sem vedela, da bom ostala brez sluzbe. In sem morala pred tem toliko več zaslužiti, da sem si to sploh upala.
Tudi vsa ta družbena omrežja ne olajšujejo družinskega življenja. Včasih je šla jezna žena na vrt plet, danes gre najprej preverit partnerjev telefon in je hitro konec zgodbe…

Ravno te dni sem ‘opazila’ pri nas v bloku, da je kar nekaj samskih ali v paru brez otrok, pa so vsi konkretno nad 30, vec jih je nad 40, eni blizu 50.
Ne vem, malo je to verjetno trend, nekaj sigurno tezav z zanositvijo, nekaj samo zivljenje, vse sorte pac.

Se mi zdijo še premladi, da bi imeli otroke, no.

Ne vem, če je to ravno generacijski problem. Veliko ljudi v tej starostni skupini ima otroke, najbrž celo večina. Kako to, da vaša družina tako odstopa od povprečja, bo pa težko kdo na forumu vedel bolje od tebe.

jaz sem pozno našla pravega partnerja in se odločila za otroke ravno zato, ker me je domača vzgoja toliko zmrdala, da sem rabila več kot deset let, da sem ugotovila, da sem vredna biti partnerica in posledično mati.
tako, da pri meni je definitivno bila vzgoja faktor pri temu…

aja, še nekaj

moja tašča je par let nazaj že obupovala, ima štiri otroke, dva sta bila že krepko prek 30, dva tik pred, pa nobenega vnuka…

no, danes jih ima pet. vnukov.

Ljuba duša, zakaj misliš, da bi jih zdaj že morali imeti?
Kdaj boste starši dojeli, da vaši otroci živijo lastna življenja tako, kot jim ustreza?

Zame bi bilo bistveno, da jih imajo takrat, ko je zanje pravi čas in predvsem s primernim partnerjem za starša skupnih otrok.

In zakaj naj bi starši “zavozili”, če si njihovi otroci ne želijo otrok? Kot da je to nekaj slabega, napačnega, “zavoženega”? Res ne razumem, kako nekaterim ni jasno, da vsem ljudem od prvega do zadnjega ni življenjski cilj imeti otroke. Nekateri imajo drugačne cilje in želje in verjemi, da se da tudi brez otrok živet polno, pestro in zanimivo življenje.
Včasih so rekli, da so starši “zavozili”, če so bili otroci barabe, brezdelneži in podobno. A zdaj se pa ta izraz uporablja za čisto fajn ljudi, ki pa imajo to napako, da si ne želijo otrok …?

Niso ravno idealni časi za imet otroke, čeprav gre na boljše. Danes se pari za prvega otroka odločajo bistveno pozneje kot 30 let nazaj. Je pa tudi res, da če nekdo ni dobil v okviru svoje družine tistega občutka, da je družina res vrednota in otroci nekaj, kar daje življenju smisel, je neumno pričakovat, da se bodo kaj hitro odločili za otroke. Njim je “vrednota” nekaj drugega, uživajo v drugih stvareh, pogosto se niti poročijo ne. Zavedajo pa se, da je otrok odgovornost in tudi zato odlašajo. Tako brezglavo ali nenačrtovano kot nekoč se danes bolj malo mladih odloča za družine. In lepo otroštvo nima nič s tem. Poleg tega pa lepo otroštvo še ni nujno sinonim za to, da je otrok iz tega odnesel tudi občutke, da je družina vrednota, nekaj čudovitega.
Poznam primer ene ločene matere, ki ima iz 2 zakonov 4 otroke, vsi odrasli in prav tako noben še nima otrok niti nimajo neke izrazite želje po tem. Pa nihče en krivi nje za usodo njenih otrok, niti oni sami ne. Včasih nosimo te stvari nekje globoko v podzavesti in še sami ne vemo zakaj se glede določenih stvari odločamo tako kot se.

Danes imajo raje pse namesto otrok.
To je pač moderno.
Bodo psi delali za njihove pokojnine.

Najhitreje izveš, če naravnost vrašaš. Recimo tako.

“Sin / hči, ali sva midva kriva, da nimaš otrok? Oprosti, če je tako. Nisva te želela prikrajšati za to izkušnjo. Meni je bilo lepo biti tvoj stars in tega ne bi zamenjala za nič drugega in zato ti želim, da bi tudi ti kdaj to doživel.”

Bistvo je, komu želiš, da ima otroke. Ali želiš sebi, da imajo tvoji otroci otroke. Ali želiš to zanje.

[img]https://pics.me.me/pass-it-on-my-life-has-no-meaning-maybe-the-31913027.png[/img]

Že ob poroki duhovnik zaželi mladima novoporočencema, da bi videla otroke svojih otrok. To je tako globoka misel, da me prav pretrese vsakokrat, ko jo slišim in težko čakam in si želim videti otroke svojih otrok.
Pa sta oba že blizu štirideset in sem ju že večkrat tako mimogrede povprašala o tem in sta mi med besedami odgovorila, da se ne počutita sposobna imeti in predvsem vzgajati otroke.
Tudi ča sva midva, kot mati in oče kaj narobe vzgajala, se mi zdi, da le vsak že zaradi družbe in življenja nasploh mora poskustiti pridobiti to izkušnjo in s tem osmisliti svoje življenje in najti osnovno življensko poslanstvo.
Ne strinjam se z razmišljanjem svojih odraslih otrok, nikakor ne.

TO tudi smešno ni več, ker je resnica. Žal. Res grozno.

Sicer pa, tudi moja mama je imela tri, pa ima samo tri vnuke.

Jaz imam dva in imam dva vnuka, pri tem, da je sin še premlad za družino.

Sicer pa, tudi jaz sem se težko poročila in sploh ne bi imela otrok, če mi ne bi ratali. HB, da so mi, ker so otroci največje bogastvo.

NIma pa smisla nekomu, ki nima otroka, govoriti, da so otroci največje bogastvo. Ker pač tega ne more razumeti, dokler jih nima sam.

Vzrok je v brainwashingu, filmih, serijah… Popolnoma uničili odnose in celo generacijo.

Od sramu do družbenih norm do posiljenega feminizma, vse to je umetno ustvarjeno. In vse to delajo Židi. Sami se hvalijo da so oni prvi tržili pornografijo. https://youtu.be/7vIEDZGy8kA

Oni delajo vse da uničijo stari red in genski bazen in to maskirajo pod socialni napredek. Krivda leži pa na nas samih, smo pač glupi. Naravna selekcija.

Svet je že od začetka 20. stoletja v hudi vojni… Misliš da ne vejo da holesterol ne povzroča infarkta, ko je protein gradnik evolucije 2 milijona let al kolko pač obstaja človek kot človek…

Ni mi sicer jasno kako je krava tako velika če žre samo travo… To je mystery of life

Jaz hočem otroke pa ne morem nobeni niti blizu. Moraš si jo vzet, pravi, a če si jo vzameš si kršil njeno svobodo. Boli me sploh razmišljat koliko ljubezni sem sposoben in koliko mi je ne uspeva dat. Hočem otroke pa sem zgleda boring, kdo pa še gleda veliko sliko, punca rabi vrtiljak neki. Pa ji daš vrtiljak pa hoče bolj pomirjeno, nekaj drugega… Brainwashali so nam pupike v neko govno stari

Kaj jaz tebe težko berem… Pa ne se spet sprenevedat, da si se tokrat prvič oglasila.

Zanimivo je, da vedno vpleteš duhovniške nauke. Kar potrjuje, da je kdaj treba vklopiti tudi lastno, po možnosti zdravo, pamet.

Ker: narobe ni vse tisto, kar ni enako temu, v kar verjameš ti.

Ugibam;
Ker so imeli več časa zase in so uspeli ugotoviti kaj sploh želijo in česa ne?
Razmisliti o željah, potrebah, posledicah, pa tudi odgovornosti in nasploh življenskih prioritetah?

Druga možnost;
Ker so tako veliki egoisti, da je misel da ne bi bili več v centru pozornosti, pač pa bi se morali posvečati otroku preveč strašljiva?

Tretja možnost;
Bi jih imeli – a ne še čisto takoj?
Ali pa bi – takoj ko bodo prepričani da je sedanji partner pravi za starša? Ali pa šele iščejo pravo mamo/očeta svojih bodočih otrok?

Itd.

No najslabše, kar lahko, je pa, da starši gnjavijo svoje potomce, zakaj (še) nimajo otrok. Otroci so postali odrasli ljudje, sami odločajo o svojem življenju in nikomur niso dolžni polagat računov in dajat odgovorov za svoje odločitve.

Kaj jaz tebe težko berem… Pa ne se spet sprenevedat, da si se tokrat prvič oglasila.

Zanimivo je, da vedno vpleteš duhovniške nauke. Kar potrjuje, da je kdaj treba vklopiti tudi lastno, po možnosti zdravo, pamet.

Ker: narobe ni vse tisto, kar ni enako temu, v kar verjameš ti.
[/quote]
Da danes mladina noče imeti otrok, je resnica je samo ena in to je, ker NOČEJO imet nobene odgovornosti. Nič. Mularija je zahojena do amena. Otroci so pač odgovornost, otroke je treba vzgojit v zrelo odgovorno bitje In ker že sama mladina ni odgovorna do ničesar, kako naj potem vzgoji otroka?
Zato imajo raje psa. Peljejo svojga psa ven srat, mu natresejo brikete, gredo s tem psom na morje, ga pestujejo in kušujejo kot otroka in se gredo igrat nekakšnega pasjega starša.
Psa ne rabijo učit poštevanke tako kot bi morali svojega otroka. Ko pa pes crkne, pa samo k veterinarju in vsa ta njihova odgovornost se konča z injekcijo s katero veterinar psa pospravi. Otroka se ne morejo tako znebit.
Vse te trapaste izjave, češ jaz imam svoje življenje in zato nočem imet otroka, je navadna laž. Odgovornost je tista, ki jo današnja mladina sploh ne čuti. Za njih je življenje ena sama zajebancija.

svetovna! 🙂 🙂 Očitno moram zamenjat taktiko. 🙂 Jaz tudi pulim plevel al pa za kosilnico letam, ko sem jezna in živčna 🙂

Drugače pa se mi zdi, da gre prehitro vse skupaj. Sama sem imela srečo in hitro dobila dokaj stabilno službo, super partnerja s katerim sva nekaj let uživala predno sva se odločila za otroke (pa še vedno nisem bila 30). Če pa se ti samo ena stvar zalomi, pa se zadeve hitro lahko zavlečejo. In čisto iskreno, tudi sama ne bi imela otroka, če ne bi imela službe ali če ne bi bila prepričana v izbiro partnerja.

Ta “travma” ne bomo imeli otrok lahko izvira iz primarne, torej vaše osnovne družine, ko so oni še bili otroci…..

Da danes mladina noče imeti otrok, je resnica je samo ena in to je, ker NOČEJO imet nobene odgovornosti. Nič. Mularija je zahojena do amena. Otroci so pač odgovornost, otroke je treba vzgojit v zrelo odgovorno bitje In ker že sama mladina ni odgovorna do ničesar, kako naj potem vzgoji otroka?
Zato imajo raje psa. Peljejo svojga psa ven srat, mu natresejo brikete, gredo s tem psom na morje, ga pestujejo in kušujejo kot otroka in se gredo igrat nekakšnega pasjega starša.
Psa ne rabijo učit poštevanke tako kot bi morali svojega otroka. Ko pa pes crkne, pa samo k veterinarju in vsa ta njihova odgovornost se konča z injekcijo s katero veterinar psa pospravi. Otroka se ne morejo tako znebit.
Vse te trapaste izjave, češ jaz imam svoje življenje in zato nočem imet otroka, je navadna laž. Odgovornost je tista, ki jo današnja mladina sploh ne čuti. Za njih je življenje ena sama zajebancija.
[/quote]

Odvisno, kakšen odnos do njih in način vzgoje in privzgoje so imeli njihovi starši…. Morda so jim pa priskutili, da bi imeli svoje otroke….