Ko zaposleni v JS nočejo v pokoj
Govorim lahko za primer šolstva. Stare vzgojiteljice in učiteljice zasedajo delovna mesta, kljub temu, da imajo že vse pogoje za pokoj. Ampak, ker država z dodatkom nagradi tiste, ki nočejo v pokoj in s tem zasedajo delovno mesto brezposelni mladini. Taiste osebe pa dejansko v službo delajo veliko manj, zaradi svojih leto uživajo posebni status in ne upravičujejo svoje plače. Sramota države, da se postavlja tak sistem!
v državi kjer samo 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ljudi v starosti od 60 -65 let dela se res ni za sekirat, da gre kdo prepozno v penzijo. Delovnih mest je na voljo ogrooooomno, Slovenija vsako leto zaposluje na 10.000 tujcev, tako da kar veselo zgrabit bika za roge in se boriti brez hudovanja na tiste, ki zaposlitev že imajo. Nihče vam ničesar ne odžira, za vsakega aktivnega starejšega ste lahko veseli, saj se na ta način zmanjšuje pritisk na državno blagajno.
A izkušnje, leta, a to pa nič ne šteje!?
Se mi smilijo mladi z izobrazbo, ko nimajo službe.
Ampak menda to ne pomeni, da pa tisti, ki so 5-10 let pred penzijo je treba pa ven metat, ali kako? No, to je sedaj taka moda, ker dobijo mlajšega in predvsem cenejšega.
Sramota je tudi to, da človeka, ki zna delati, hoče delati, ne pustijo, da oddela svojih 40 let. Zakaj pa ne? Ker je predrag, bi ga bilo treba malo več plačat, kot s 600 € na mesec.
Vsi bomo enkrat tam, a ne? Spomni se takrat….
Pa tudi kdo bo pa starejšega zaposlil? Bolj težko kod.
Zakaj pa se po tem izmišljujejo, da je treba toliko let delati in obveznost samo podaljšujejo!?
Narobe svet.
lp,D
govorim o osebah, ki imajo izpolnjene vse pogoje za pokoj, ampak nočejo iti. vzadaj pa polno izobraženih npr. učiteljev, ki so se izobraževali za to, da bi enkrat delali to, kar so se šolali. ampak ker so vsa mesta zasedena – taki, ki ne bi šli v pokoj, v službi bi pa tudi čimmanj delali in se ob tem zgovarjali na svoja leta. če nisi več za delo in imaš pogoje za pokoj, zakaj bi potem še sploh delal?
glede tistega, koliko novih delovnih mest je v sloveniji pa kar tiho. eno so številke, drugo je pa realna praksa. edino pravilno je, da se visoko izobražen kader ne sprejme z delovnim mestom, za katerega še osnovna šola ni pogoj. potem pa res čisto razvrednotitmo znanje in izobrazbo. ne potrebujemo več nobenih visokih šol, če itak ti le te ne pripomorjejo k pridobitvi bolj primerne izibrazbe in službe..
Se pravi če bi imela 100.000 mladih izobraženih šolnikov, bi jim tudi morali službo najti?
Pač mladi so zavohali lahek denar ter navalili na študij za učitelje….zdaj se pa ni ravno izteklo tem preračunljivcem…hehehe….se bo treba prešolati in to čimprej, saj drugače so samo v breme države pa čeprav toliko znajo in inmajo tako visoko izobrazbo.
V gospodarstvu gre za denar lastnikov firme, in oni z njim lahko svobodno razpolagajo, in ce je treba, tudi delavca posljejo v penzijo.
[/quote]
Pa ves, da samo z odpovedjo? In da v takem primeru pripada odpravnina – samo odpovejo mu lahko delovno razmerje, v penzijo ga ne morejo kar sami poslati, cetudi izpolnjuje pogoje.
Poglej, sama kot samozaposlena tretje leto poučujem, prevajam, učim na jezikovnih tečajih, sodelujem z več naročniki … Delo si najdem sama oz. sem si ga vsaj na začetku, zdaj je precej lažje oz. me ljudje kontaktirajo sami. Študij sem končala pred osmimi leti, strokovni izpit leto kasneje.
V petih letih po diplomi nisem razen pripravništva in dela prek javnih del dobila ničesar v javnem šolstvu, pa sem prepričana, da ga danes kljub vsem izkušnjam, kilometrini in dobrih anketnih rezultatih (predavatelji smo namreč ob koncuh tečaja ocenjeni s strani slušateljev) prav tako ne bi.
Na razgovorih bi najbrž delodajalci imeli 1000 bednih izgovorov, zakaj mene in koga podobnega ne bi zaposlili, kasneje pa bi vzeli koga brez izobrazbe, brez strokovnega in brez smisla in veselja do poučavanja: kakšnega ravnateljičinega sorodnika, učiteljičinega sina ipd. Starejše učiteljice in učitelji so še najmanjši problem, čeprav se strinjam, da so priviligirane in že prevec komot na delovnem mestu.
Kvaliteta javnega šolstva v Sloveniji pada.
132. člen
(odpravnina ob upokojitvi)
(1) Če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Delodajalec lahko izplača odpravnino v breme posebnega zavarovanja.
(2) Če se delavec po upokojitvi ponovno zaposli, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine po prejšnjem odstavku.
(3) Če se delavec, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu.
(4) Delodajalec je dolžan delavcu, ki dela krajši delovni čas in je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, v primeru upokojitve izplačati odpravnino sorazmerno delovnemu času, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom tega zakona.
(5) Delavec ni upravičen do odpravnine po prvem odstavku tega člena, če ima pravico do odpravnine po 108. členu tega zakona in če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe. Delavec je upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine po 108. členu tega zakona oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine po prvem odstavku tega člena.
Ni nujno, preberi si zakon.
[/quote]
Seveda ni nujno, a lahko preseze tudi 10 plac, ce PKP tako predpisuje.
d) Odpravnina
108. člen
(odpravnina)
(1) Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, je dolžan izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
(2) Delavcu pripada odpravnina v višini:
– 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
– 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
– 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.
(3) Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.
(4) Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove iz prvega odstavka tega člena, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.
(5) V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine po prvem odstavku tega člena, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.
(6) Če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.