Med.Over.Net

Psihoterapija

Odgovarjajo: Barbara Sarić, Ba pth.;specializ. psihoanalize • Miha Štrukelj, psihoanalitični psihoterapevt

Psihična stiska, odvisnosti, čustvene motnje, depresija, anksiozna motnja, OKM, motnje prehranjevanja, zlorabe, telesni simptomi (hitro bitje srca, bolečine, nihanje teže..., mejna osebnostna motnja, psihoze, vzgoja otrok in dileme, večji dogodki kot so poroke, rojstvo otroka, ločitve, smrti, pomoč in svetovanje ob življenjskih dilemah.

Barbara Sarić , Ba pth.;specializ. psihoanalize

BarbaraSaric

Fakultetni študij psihoterapije je opravljala na SFU Sigmund Freud Privat Universität na Dunaju, izkušnje pa pridobivala v Sloveniji. Izbrala je smer psihoanalize - psihodinamska psihoterapija, saj se v praksi klasična Freudova analiza večinoma ne uporablja več. Najbolj pomembno v psihoterapiji se ji zdi, da skozi proces spoznava človeka in se kot strokovnjak prilagoditi na njegov sistem - "svet", saj verjame, da niti ena istoimenska težava, bolezen ni enaka drugi. Je moderatorka foruma na Med.Over.Net, piše članke za različne revije in sodeluje z radio Prvi ter RTV Slovenija. Njena vizija je sodelovanje in povezovanje z ljudmi. "Tudi sama sem skozi različne težave in v najstniških letih preko motnje hranjenja spoznavala sebe. ... Psihoterapija je ena najboljših stvari, ki so se mi zgodile v življenju. Gre za občutek harmonije v mojem življenju, ki je neprecenljiv. Zanimivo, kako povezana so naša čustva, um, telo ter kako lahko osvetlimo sami sebe in se dobro spoznamo, prav tako pa spoznavamo okolje okoli sebe ...,“ nam Barbara Sarić zaupa o sebi.

Miha Štrukelj , psihoanalitični psihoterapevt

Miha_Strukelj

Težave 12 letnice

Default avatar

LiliDa

Spoštovani,

Hči A je stara 12 let in ima sestro dvojčico. Vedno je bila nekoliko počasnejša v razvoju od sestre, vendar se je razvijala povsem normalno in je danes zelo prijetno dekle. Ker sta dvojajčni dvojčici ter se povsem razlikujeta tako po videzu kot karakterno, sem ju ves čas obravnavala kot sestri. Že ob vstopu v šolo smo ju vpisali v ločena razreda, da ne bi bili v senci ena druge, kar se je izkazalo kot zelo dobro. Prav tako vsaka obiskuje svoje dejavnosti izven šole.
Hči A je bila vedno bolj senzibilna, v smislu, da je želela imeti vse stvari predvidene, da so jo motila nekatera oblačila, obutev in če se kaj ni zgodilo, tako, kot je predvidevala, je bila vedno šokirana, jezna, izjemno razočarana.
Je tudi precej hitre jeze (kolerik).
Pri 6 letih je začela jecljati, kar se z razvojem ni izboljšalo, zato smo hodili na obravnavo k logopedu. Ves čas imam sicer občutek, da je jecljanje samo psihičnega izvora, ker ima obdobja, ko praktično ne jeclja. So pa s tem velike težave, predvsem, ko je treba govoriti s tujci ali odraslimi (učitelji, trenerji) ali nastopati v šoli.
Je uspešna športnica, prav tako je pridna tudi v šoli, kjer se izjemno trudi. Tukaj pa je v zadnjem času nastal tudi problem. Enostavno se je začela »sekirati na rezervo« v smislu: Kaj če bom dobila slabo oceno? Ocene so takoooo pomembne in podobno. Zaradi tega ima motnje spanja, zvečer in ponoči vstaja in prihaja k meni. Mami, kaj pa, če bom dobila slabo oceno ? Učitelji pravijo, da so ocene najbolj pomembne, za srednjo šolo in potem za službo…kar naprej nam to govorijo.
Zelo veliko se uči, vendar nikoli ni povsem zadovoljna s svojim znanjem in prepričana vase.
Naj poudarim, da od nobenega od otrok nisem nikoli zahtevala odličnih ocen, pravim ji da ocene niso najbolj pomembna stvar, da je v življenju veliko lepših in pomembnejših stvari. Včasih mi jo uspe malo potolažiti, vendar se zadeva ponavlja in vleče že več kot 14 dni. Imam občutek, da je tudi čez dan slabše volje, da ima slabši apetit, skratka opažam neke vrste »depresijo«.
Njena sestra je popolno nasprotje. Ves svoj čas posveča športu, v šoli je sicer pridna, vendar le toliko, kot je treba, da so ocene še ok.
Imata še starejšega brata (19 let), s katerim se izredno dobro razumeta in ju ima zelo rad. Tudi on jima veliko pomaga pri šolskem delu. In pri njem tudi ni bilo nikoli tovrstnih težav.
Vsi smo postali zaskrbljeni zaradi njenega obnašanja v zadnjem času. Poskušam ji pomagati s pogovori, še več jo objemam in crkljam (kar sicer zelo rabi), vendar se počutim nemočno.
Bi bilo morda pametno poiskati pomoč psihologa? Ali lahko svetujete, da poskusim še na kakšen drugačen način ?

Vnaprej hvala.
Default avatar

BarbaraSaric

Lepo pozdravljeni,

sta se kdaj iskreno pogovorili? Ste jo direktno vprašali, kaj jo muči? Lahko je v ozadju še kaj? Morda zaradi njenih notranjih težav misli, da ni dovolj dobra in misli, da ne bo zmogla? Verjetno je tudi čustveno občutljivejša in stvari doživlja drugače kot ostali okrog nje.

V kolikor se vam bo zdelo, da vajin pogovor ne bo obrodil pravih sadov, priporočam psihoterapijo, saj vidim skozi izkušnje, da se najstniki ko vzpostavijo zaupanje do terapevta kot tretje osebe, lažje povedo resnico. Staršem jim je težje povedati prav vse kar jim leži na duši.

Vse dobro in lep pozdrav;
Barbara Sarić, BA pth.; specializantka psihoanalize
https://barbarapsihoterapija.si/
[email protected]
https://barbarapsihoterapija.si/
Svetovanje na 090 6886
Naročanje na 041 535 555
Default avatar

sanjamaj

Pozdravljeni,

menim, da so to vse težave, ki pridejo in so starosti primerne. Ne glede na to, da je druga hči drugačna, menim da je vsako telo individum. Je pa sigurno potrebno ukrepati pravi čas, da se ne razvije v kakšno najstniško depresijo, ki se nato vleče skozi leta.
Izredno dobre izkušnje so na cbd kapljicah, kjer malo umiri človeka in telo spravi v homeostazo. Zelo hvalijo Be Hempy.

LP