Z možem klepeta, mene še pozdravi ne, kaj bi si mislili
ti nisi ok. Ni nujno da ga osvaja zaradi tega. Lahko da ji je prijetno z njim samo malo poklepetati.
[/quote]
Nisem imela v mislih tega, da ga osvaja, samo čuden se mi zdi tak različen odnos. Sama npr. imam do ljudi enak odnos.. če so neki znanci, bom do obeh enako prijazna, vljudna. Že če bi mene vsaj pozdravila, mi ne bi bilo čudno, tako pa res ne vem “kaj je narobe”.
A si ti moja soseda?
Ker može v glavnem poznam, ker smo pač nekaj delali skupaj okoli bloka, žene pa vidim res redko kdaj in če jih ne srečam ravno skupaj z možmi ali vsaj v stopnišču/dvigalu bloka, sploh ne vem, da jih poznam in kam/h komu pašejo… Pozdravim pa vsakega, ki ga srečam na 5m od vhoda bloka in v njem.
Verjetno obstaja še kakšna razlaga, ampak moja je ta.
Aja, moja soseda dela v lokalni trgovini, luštna ženska, moža sploh ne poznam, pa sem šele pred kakim tednom povezala, da gre za eno in isto osebo, ker zame sta bili to dve osebi, ena soseda, druga trgovka, niti podobnosti nisem zaznala, ker enostavno odmislim obraz, osebe povezujem in si jih zapomnim po drugih stvareh…
Mogoče pa tvoj mož ogovori njo in je zgolj vljudna ter odgovarja nazaj. Ti ne začneš pogovora, zato ga tudi ona ne in ji je to čisto v redu.
Druga možnost: Včasih se z nekom lahko dolgo poznaš, pa ne veš, o čem bi se sploh lahko pogovarjal, pogovor ne steče. Lahko pa osebo prvič vidiš in se lahko kar pogovarjaš in pogovarjaš, kot da se poznaš 100 let. Vsaj meni se to dvoje kdaj zgodi. Verjetno ji njegova energija sede, tvoja pa ne. Pa ni nujno, da si o tebi kaj slabega misli.
A je samo meni cudno, da ko ste poparckani, popolnoma izgubite lastno identiteto. V zvezi sem jaz se vedno jaz, ne pasem k njemu in ne pricakujem od ljudi, da se do mene in do njega enako vedejo. Midva sva skupaj zaradi naju, ker se imava fajn, ker zeliva preziveti veliko casa skupaj upam da do konca zivljenja. Ne pa zato, da se zlijeva v eno in se izgubiva v zvezi.
Neprijetno se mi je druziti z ljudmi, ki v zvezi niso vec oni, ampak pari.
Čakaj malo, ti pričakuješ njen vljudnosti pozdrav, sama pa ji ga tudi ne nakloniš? Torej lahko ona isto reče, da je tvoj mož zelo prijazen, vedno jo pozdravi, ti pa jo vedno ignoriraš. Vedno sta dve plati zgodbe in tvoja je takšna, da druga drugo ignorirata, zaradi česarkoli pač že. Morda je enostavno bolj introvert in se pogovarja le, kadar je ogovorjena, sama pa pogovora ne načenja. Pri nas so eni bolj klepetavi, eni zelo radovedni, eni načnejo pogovor, eni le pozdravijo, nekateri niti tega ne, če niso ogovorjeni. Pač različni ljudje, različne situacije.
Zakaj je torej ti ne pozdraviš? Zakaj ne narediš tega, pa vidiš, kakšen bo odziv, in potem delaš neke lastne zaključke?
Nisem imela v mislih tega, da ga osvaja, samo čuden se mi zdi tak različen odnos. Sama npr. imam do ljudi enak odnos.. če so neki znanci, bom do obeh enako prijazna, vljudna. Že če bi mene vsaj pozdravila, mi ne bi bilo čudno, tako pa res ne vem “kaj je narobe”.
[/quote]
težava je v tebi, ker drugim ne dovoliš, da se obnašajo tako kot je njim prav.
si pač attention whore
Čakaj malo, ti pričakuješ njen vljudnosti pozdrav, sama pa ji ga tudi ne nakloniš? Torej lahko ona isto reče, da je tvoj mož zelo prijazen, vedno jo pozdravi, ti pa jo vedno ignoriraš. Vedno sta dve plati zgodbe in tvoja je takšna, da druga drugo ignorirata, zaradi česarkoli pač že. Morda je enostavno bolj introvert in se pogovarja le, kadar je ogovorjena, sama pa pogovora ne načenja. Pri nas so eni bolj klepetavi, eni zelo radovedni, eni načnejo pogovor, eni le pozdravijo, nekateri niti tega ne, če niso ogovorjeni. Pač različni ljudje, različne situacije.
Zakaj je torej ti ne pozdraviš? Zakaj ne narediš tega, pa vidiš, kakšen bo odziv, in potem delaš neke lastne zaključke?
[/quote]
Jaz bi njo že pozdravila prva, če ne bi ona umikala pogleda, tako pa gleda proč, me ignorira.