otrok krade
Pozdravljeni!
Danes sem čisto sesuta. 6-letna hčerka me je spravila v tako depresijo, da ne vem, kaj naj storim. Hvaležna bom vsakega nasveta!
Večkrat se je že zgodilo, da je hčerka lani, ko je še bila v vrtcu, prinesla domov kakšno stvar, ki ni bila njena (barvico, špangico, labelo). Vsakokrat sem se o tem z njo pogovorila (naknadno tudi mož), da se to ne sme, da je to kraja, kako bi bilo njej, če bi ji začeli drugi krasti, da gre lahko tudi v zapor in tako naprej.
Danes pa se je prvič (vsaj upam!!!) zgodilo, da je nekaj ukradla v trgovini. Jaz sem opazila šele doma, tako da v trgovini nisem mogla ukrepati. Doma pa mi je čisto prebilo. Povedala sem ji, da sem totalno razočarana, da mi je žal za vse, kar sem ji dejansko danes kupila (čevlje in hlače), da bodo zvečer na kamerah itak videli, kaj je naredila, in bodo prišli policisti po njo in jo odpeljali v zapor, da pa če tudi ne bodo tega videli, me je totalno razočarala in če to stori še enkrat, jo bom sama odpeljala na policijsko postajo in predala policajem. Pobrala sem ji vse igrače, ki jih ima sicer v postelji in rekla, da od zdaj ne bo imela ničesar več. Obljubila je, da to ne bo nikoli več naredila, ampak jaz ji enostavno več ne verjamem, ker je tudi v vrtcu obljubljala, da ne bo nikoli več vzela nič od sošolk, pa se je kljub temu ponavljalo.
Kaj naj storim??? Resnično sem čisto na tleh! Pa še mož danes pride pozno domov, tako da se ne morem nikomur zjokat… :(((
Nasvet št. 1: Ne laži otroku! (“bodo prišli policaji pote in te odpeljali v zapor” itd). Z otrokom se pogovarjaj realno, resno, resnicoljubno, ne delaj drame.
Nasvet št. 2: Poslušaj otroka! Cel tvoj post se nanaša na to, kaj si ti rekla, kaj si ti naredila, kako si ti razočarana… Kaj pa hčerka? Kaj pravi ona? Razišči vzroke, vprašaj, poslušaj, opazuj! Zakaj vzame? Ali s tem opozarja nase, ali je v kakšni stiski, ali ima občutek manjvrednosti (češ drugi imajo več kot jaz), ali koga posnema, ali jo kod šunta (“če mi prineseš špangico bom tvoja prijateljica”)? Možnih vzrokov je veliko.
Umiri se, ne ukvarjaj se s svojimi občutki, ampak z njenimi, razmisli in se trezno, dosledno in brez drame loti problema.
Ne razumem, kako lahko otroku groziš s policijo in zaporom, ko pa veš, da se to ne bo zgodilo? Menda veš, da 6 letniki ne gredo v zapor?
Je ni večje neumnosti, kot takole blefirat in grozit otrokom!
Kje je tu kredibilnost tvojih besed????
Edino pametno bi bilo jutri otroka peljat v trgovino, da se jasno in glasno opraviči trgovki in zadevo vrne, če ima pa šparovček, pa naj vzame dnar in stvar plača, seveda skupaj s pojasnilom, da je to ukradla in z opravičilom.
Tako bi morali narediti že v vrtcu, a predvidevam, da si vse pometla pod preprogo…
V bistvu se s to težavo srečuje veliko staršev. Vzroki so različni. Velikokrat gre samo za to, da otrok ne zna zatreti želje po tistem, kar vzame. In pač vzame. Jaz bi hčerko jutri peljala v trgovino, da bi ukradeno vrnila in se trgovki/ trgovkam opravičila. In doma naj ima še kazen (kakršno koli). Pa da je ne boš slučajno pohvalila, kako lepo se je opravičila. Otrok se mora naučiti, da je kraja nekaj grdega in VEDNO! sledijo posledice, ki niso prijetne in so samoumevne, zato ne more pričakovati pohvale zanje. Mogoče lahko pristopi še varnostnik in ji pove, da bo naslednjič morala z njim na policijo. Skratka, treba ji je pognati malo straha v kosti. In vedno naj sledi vračilo ukradenega in opravičilo ter kazen. Če res ne bo šlo in se bo stvar dolgo ponavljala ali celo stopnjevala, poišči strokovno pomoč psihologa.
Draga mamica. Kot prvo naj povem, da se vse zacne v druzini. Od vzgoje starsev je odvisno kaksni ljudje postanemo. Ko je moja hcerka pri avtomehaniku na dvoriscu pobrala eno lego kocko in jo prinesla domov sem jo peljal nazaj in ji lepo rekel, da mu jo vrne. Ne vprasaj kasne solze so tekle. Ampak je zaleglo. Od takrat dalje nikoli vec problemov z otrokom.
Jaz bi pri tem, da ste fazo prijaznih pogovorov že dali skozi, ukrepala kar precej bolj drastično. Če ne gre milom, gre pa silom. Če besede ne pomagajo, vzgaja pač roka. In baš me zaboli, kaj pravi zakon in zblojeni psihologi s še bolj butasto permisivno vzgojo, pri kateri je treba otroke lepo prosit, da ne serjejo v glavo. Ja, do neke mere je pogovor prva stopnja reševanja zadeve, ko odpovedo ušeska, pač posluša rit. In definitivno zaleže. Tudi odrasli stvari ne počnemo, če se bojimo sankcij. Me zanima, koliko našega hotelskega zapora bi ponovilo kaznivo dejanje, če bi kazen prestajalo kje v ZDA, ali pa recimo na Filipinih, Vietnamu ipd. Strah je kar močan element v življenju, samo pri nas je strah edino starše. Nekaterih, celo zelo, ko jih odrasli otroci pretepajo. Mhm, malo morgen, ga ni takega, pa če bi ga morala pri zadnji luknji na svet spravit!
Moja prijateljica je otroka lepo peljala nazaj trgovino in se je moram opravicit in prosit prodajalko, da naj ne klice policije.
Njegova mati je bla odlicna!
Nikoli vec nic ni ukradel.
Teb se pa ne da zarad tega nazaj v lj?
Ah glej… to je pa cist druga zgodba 🙂
Tvoja bo pa kradla se maprej kot sraka
Ce ze zarad druzga ne, zarad tvoje lenobe!
Stekam, da ne gres zamenjat cevlje, ker di prelena, ampak otroku dat lekcijo za celo zivljenje?
Od kje se vzamete? Resno, od kje ste se vzele?
Nikoli ne postani tat!
ALI ti je kdo že kdaj kaj ukradel? – Kako si se takrat počutil? – Tisti, ki je to naredil, je bil tat, in tatov nihče ne mara. Kaj misliš, kako človek postane tat? Ali se takšen že rodi? –
Prej sva se naučila, da se ljudje rodimo z grehom. Zato smo vsi nepopolni. Vendar se nihče ne rodi kot tat. Tat morda prihaja iz dobre družine. Njegova starša, njegovi bratje in sestre so morda pošteni. Toda človek lahko postane tat, ker si želi stvari, kot so denar in vse tisto, kar se z njim lahko kupi.
Kdo praviš, je bil prvi tat? – Malo pomisli. Veliki učitelj ga je poznal, ko je bil v nebesih. Ta tat je bil angel. Kako pa je ta angel postal tat, ko pa je Bog vse angele naredil popolne? – Kot sva izvedela v 8. poglavju te knjige, si je želel nečesa, kar ni bilo njegovo. Ali se spomniš, kaj je bilo to? –
Potem ko je Bog ustvaril prvega moža in ženo, je ta angel hotel, da častita njega. Do njunega čaščenja ni imel pravice. Njuno čaščenje je pripadalo Bogu. Vendar je angel to ukradel! S tem da je Adama in Evo pripravil do tega, da častita njega, je postal tat. Postal je Satan Hudič.
Kaj človeka navede na to, da postane tat? – Želja po nečem, kar mu ne pripada. Ta želja lahko postane tako močna, da lahko celo dobri ljudje začnejo delati slabe reči. Včasih se tisti, ki postanejo tatovi, nikoli ne pokesajo in ne poboljšajo. Takšen je bil eden Jezusovih apostolov. Ime mu je bilo Juda Iškarijot.
Juda je vedel, da ni prav krasti, saj se je Božjih zakonov učil že vse od takrat, ko je bil še majhen deček. Vedel je, da je Bog nekoč celo spregovoril iz nebes in svojemu ljudstvu dejal: »Ne kradi.« (2. Mojzesova 20:15) Ko je Juda odrastel, je spoznal Velikega učitelja in postal eden od njegovih učencev. Kasneje ga je Jezus celo izbral za enega od dvanajstih apostolov.
Jezus in apostoli so skupaj potovali. Skupaj so tudi jedli. In ves denar, ki so ga imeli, so hranili v škatli. Jezus je to škatlo dal Judu, da pazi nanjo. Denar seveda ni bil Judov. Ali pa veš, kaj je Juda čez čas naredil? –
Juda krade iz škatle z denarjem, ki mu jo je dal Jezus, da pazi nanjo.
Zakaj je Juda kradel?
Juda je pričel denar iz škatle jemati takrat, ko tega ne bi smel. Denar je jemal, ko ga drugi niso videli, in skušal se je celo domisliti, kako bi prišel do še več denarja. Pričel je razmišljati samo še o denarju. Poglejva, kako daleč ga je ta napačna želja pripeljala le nekaj dni, preden je bil Veliki učitelj umorjen.
Marija, sestra Jezusovega prijatelja Lazarja, je vzela nekaj zelo kvalitetnega olja in ga zlila na Jezusove noge. Juda pa se je pritoževal. Ali veš, zakaj? – Rekel je, da zato, ker bi bilo treba olje prodati in denar dati revnim. Toda v resnici je hotel, da bi bilo v škatli več denarja, ki bi ga potem lahko ukradel. (Janez 12:1–6)
Jezus je Judu rekel, naj ne nadleguje Marije, ki je bila tako prijazna. Judu ni bilo všeč, ko mu je Jezus to dejal, zato je šel k višjim duhovnikom, ki so Jezusa sovražili. Jezusa so hoteli aretirati, vendar ponoči, da jih ljudje ne bi videli.
Juda je duhovnikom rekel: ‚Če mi plačate, vam bom povedal, kako lahko pridete do Jezusa. Koliko denarja mi boste dali?‘
‚Dali ti bomo trideset srebrnikov,‘ so odgovorili duhovniki. (Matevž 26:14–16)
Juda je denar vzel. Bilo je prav tako, kot da bi Velikega učitelja prodal tem možem! Ali si lahko predstavljaš, da kdo naredi kaj tako hudobnega? – Takšne stvari se žal zgodijo, ko človek postane tat in krade denar. Denar mu je ljubši od ljudi ali celo od Boga.
Mogoče boš rekel: ‚Nikoli ne bom imel ničesar rajši od Boga Jehova.‘ Lepo je, da tako misliš. Ko je Jezus izbral Juda za apostola, je verjetno tako mislil tudi Juda. Morda so tako mislili tudi drugi, ki so postali tatovi. Poglejva si nekaj takšnih posameznikov.
Ahan drži plašč in zlato palico; David gleda Batsebo.
O čem slabem premišljata Ahan in David?
Eden je bil Božji služabnik z imenom Ahan, ki je živel veliko prej, preden se je rodil Veliki učitelj. Ahan je nekoč zagledal čudovit plašč, zlato palico in nekaj srebrnikov. Te stvari mu niso pripadale. Biblija pravi, da so pripadale Jehovu, ker so bile vzete sovražnikom Božjega ljudstva. Toda Ahan si jih je zelo želel, zato jih je ukradel. (Jozue 6:19; 7:11, 20–22)
Tukaj je še en primer. Daleč v preteklosti je Jehova izbral Davida za kralja izraelskemu ljudstvu. David je nekega dne zagledal lepo žensko, ki ji je bilo ime Batseba. Gledal jo je in gledal ter razmišljal o tem, kako bi jo pripeljal k sebi domov, da bi bila z njim. Toda ona je bila Urijeva žena. Kaj bi moral David narediti? –
David bi moral nehati premišljevati o tem, da bi dobil Batsebo. Vendar tega ni naredil. Zato jo je pripeljal k sebi domov. Potem pa je dal Urija ubiti. Zakaj je David naredil te slabe reči? – Ker si je želel ženo, ki je pripadala nekomu drugemu. (2. Samuelova 11:2–27)
Absalom objame nekega moškega.
Zakaj se lahko za Absaloma reče, da je bil tat?
Ker je bilo Davidu žal za to, kar je storil, mu je Jehova pustil živeti. Vendar je David od takrat imel veliko težav. Njegov sin Absalom je hotel postati kralj namesto njega. Ko so ljudje prišli obiskat Davida, jih je Absalom objel in poljubil. Biblija pravi: ‚Tako je Absalom kradel srca izraelskih mož.‘ Te ljudi je prepričal, da so namesto Davida hoteli imeti za kralja njega. (2. Samuelova 15:1–12)
Ali si si kdaj želel kaj tako močno kot Ahan, David in Absalom? – Če ta stvar pripada komu drugemu, bi bilo to, da bi jo vzel brez dovoljenja, kraja. Ali se spomniš, kaj si je želel prvi tat, Satan? – Želel si je, da bi ljudje častili njega namesto Boga. Torej je Satan kradel, ko je Adama in Evo pripravil do tega, da ga ubogata.
Človek ima pravico določiti, kdo sme uporabljati njegove reči. Na primer, da se greš z drugimi otroki igrat k njim domov. Ali bi bilo prav, če bi tam kaj vzel in to potem prinesel domov? – Ne, razen če ti to dovolita mama ali oče teh otrok. Če vzameš kaj s sabo domov, ne da bi ju vprašal, je to kraja.
Zakaj lahko prideš v skušnjavo, da bi kradel? – Ker si želiš nekaj, kar ti ne pripada. Četudi te ne vidi noben človek, te nekdo vidi. Kdo? – Bog Jehova. Zapomniti si moramo, da Bog sovraži krajo. Zato ti bo ljubezen do Boga in bližnjega pomagala, da ne boš nikoli postal tat.
Biblija jasno pokaže, da je narobe krasti. Prosimo, preberite Marka 10:17–19, Rimljanom 13:9 in Efežanom 4:28.
Govorila sem Andreja Jagodič – Anda.
Pretiravaš na celi črti ! Sto in stokrat se je že zgodilo, da je vrtčevski otrok prinesel domov kakšno malo stvar ali kocko iz vrtca.Neseta nazaj in oddata brez pompa.
Če sta bili v Ljubljani, ni treba nosit nazaj.Saj ni vzela igrače za 50 evrov.
Groziš ji pa tudi s takimi nenormalnimi, da to ni ničemur podobno! Seveda ji moraš povedati , da to ni prav, samo ne s takimi , lepo te prosim.
In zakaj si zdaj na tleh? Tvoj otrok je predšolski, tvoj otrok ni star 15 let! Otroci pri teh letih še nimajo točno razčiščeno – moje – tuje -, enostavno jim je všeč , pa mislijo , da bi bilo lepo , če bi imeli.
Zdaj pa nehaj paničariti in iz muhe delat slona!
Saj tvoj otrok ne bo zdaj zaradi predšolskih neumnosti postal tat.
Nehaj delat galamo , prešlo bo.Samo ne zganjaj iz muhe slona , rajši ji lepo in pametno obrazloži, kako in kaj.
Nisi pametna mama, umiri se in se raje s svojo hčerko lepo pogovori.Pa brez neumnih groženj!
P.S: Ne uporabljaj več pred njo besede : kraja.
Ona je samo vzela nekaj , kar ni njeno in bo treba vrniti.
Vzela je , razumeš?
Ojoj , kakšne mame ste to….Kot da smo leta 1900.
Pretiravaš na celi črti ! Sto in stokrat se je že zgodilo, da je vrtčevski otrok prinesel domov kakšno malo stvar ali kocko iz vrtca.Neseta nazaj in oddata brez pompa.
Če sta bili v Ljubljani, ni treba nosit nazaj.Saj ni vzela igrače za 50 evrov.
Groziš ji pa tudi s takimi nenormalnimi, da to ni ničemur podobno! Seveda ji moraš povedati , da to ni prav, samo ne s takimi , lepo te prosim.
In zakaj si zdaj na tleh? Tvoj otrok je predšolski, tvoj otrok ni star 15 let! Otroci pri teh letih še nimajo točno razčiščeno – moje – tuje -, enostavno jim je všeč , pa mislijo , da bi bilo lepo , če bi imeli.
Zdaj pa nehaj paničariti in iz muhe delat slona!
Saj tvoj otrok ne bo zdaj zaradi predšolskih neumnosti postal tat.
Nehaj delat galamo , prešlo bo.Samo ne zganjaj iz muhe slona , rajši ji lepo in pametno obrazloži, kako in kaj.
Nisi pametna mama, umiri se in se raje s svojo hčerko lepo pogovori.Pa brez neumnih groženj!
P.S: Ne uporabljaj več pred njo besede : kraja.
Ona je samo vzela nekaj , kar ni njeno in bo treba vrniti.
Vzela je , razumeš?
Ojoj , kakšne mame ste to….Kot da smo leta 1900.
[/quote]
Nikdar ni prezgodaj, da otroka naučiš, da je to “jemanje” kraja. Ne uporabljaj pred njim besede kraja….. zakaj pa ne? Zakaj tako zavijanje v vato? A ti pa ne pretiravaš z nekim zaščitništvom? Iz malenkosti zraste vedno večje. Ni ukradla igrače za 50 evrov, a če ugotovi, da ni neki hudega če vzame tisto za 1 evro, zakaj bi bilo kaj narobe, če vzame nekaj za 3? Naslednjič za 5? Ne bo razumela, zakaj ne sme vzeti niti tiste za 50 evrov, niti tiste za 50 centov in zakaj je sploh narobe kaj vzeti, če si stvar želiš? Saj ji bodo itak oprostili, brez posledic, še bolje pa bo, če je itak niti ne zasačijo in počasi se bo tudi te spretnosti naučila. To je res velikokrat prehodne narave, a samo če pravilno ukrepamo, zatremo v kali in otroku nič ne olepšujemo zadeve. V nasprotnem primeru ba pač vedno kradel, v otroštvu liziko, ko bo odrasel pa denar.
Moj otrok je v vrtcu zadnje leto vzel iz posodice z denarjem 1 evro. Je rekel kao da ni vedel, da ne sme, se izmotaval, da je bil na tleh. Naslednji dan ga je moral nest nazaj, povedat vzgojiteljici, kaj je naredil, se pred vsemi opravičit, otroci in obema vzgojiteljicama..Čeprav mu je bilo nerodno za umret.
Nikoli več mu ni padlo kaj takega na pamet. Danes je star 13 in je prav pošten fant.
Nikdar ni prezgodaj, da otroka naučiš, da je to “jemanje” kraja. Ne uporabljaj pred njim besede kraja….. zakaj pa ne? Zakaj tako zavijanje v vato? A ti pa ne pretiravaš z nekim zaščitništvom? Iz malenkosti zraste vedno večje. Ni ukradla igrače za 50 evrov, a če ugotovi, da ni neki hudega če vzame tisto za 1 evro, zakaj bi bilo kaj narobe, če vzame nekaj za 3? Naslednjič za 5? Ne bo razumela, zakaj ne sme vzeti niti tiste za 50 evrov, niti tiste za 50 centov in zakaj je sploh narobe kaj vzeti, če si stvar želiš? Saj ji bodo itak oprostili, brez posledic, še bolje pa bo, če je itak niti ne zasačijo in počasi se bo tudi te spretnosti naučila. To je res velikokrat prehodne narave, a samo če pravilno ukrepamo, zatremo v kali in otroku nič ne olepšujemo zadeve. V nasprotnem primeru ba pač vedno kradel, v otroštvu liziko, ko bo odrasel pa denar.
[/quote]
To ni zavijanje v vato, ni pa obtoževanje , ki ga počenja mama s šestletnim otrokom!
Sicer pa – sem jasno napisala , da se je treba pogovoriti?
Maltretiranje otroka , kar tale mama počne, tudi ni na mestu.
Na njenem mestu bi samo zahtevala , naj nese stvari nazaj in se opraviči! V Ljubljano ne bi hodila nazaj , za naprej bi imela otroka pod budnim očesom.Vsakič , ko vzame – hop, greva nazaj.
Za šestletnika , ki ima še malo pomešane pojme , res ne bi uporabila besedo : kraja.Krade tisti, ki je odrasel in se dobro zaveda , kaj bo s tem naredil.Otrok se ne zaveda dobro.Ni tako namerno naredil in z jasnim namenom , kot odrasli.
Je razlika!