Bi kot upokojenec raje živeli v mestu ali na podeželju?
Če bi lahko izbirali, kako bi živeli kot upokojenec. Bi raje živeli v mestu ali nekje na podeželju, a ne preveč bogu za hrbtom?
Sebe si predstavljam, da sem v nekem manjši prijetni hiški z nekaj zemlje, kjer bi si pridelala zelenjavo, morda bi imela še kake kokoši. Ne bi pa bila nekje čisto v “divjini”, proč od zdravnikov, dogajanja. Nekje tako, da je tudi javni prevoz dokaj soliden.
Sicer še nisem upokojenka, pa vendar so se že začele pojavljat bolezni. Živim blizu bolnice, zdravnika, v mestu, vendar v bloku. Vedno sem sanjala o mali hiški z vrtom na vasi, ko bom v pokoju, pa se preselim. Počasi ugotavljam, da je moja lokacija za stara leta super. Sedaj sanjam le še o barakci, pa njivi za vikend, dokler bom lahko še kaj delala. 🙂
Pozdravljeni.
Kako vam naj človek reče, da bo tukaj dovolj pameten vendar enostavno ne more biti.
Imam primer prijateljev, ki so se nekaj časa nazaj preselili iz mesta, daleč na podeželje vendar imam občutek, da jim je že zdaj pošteno žal, saj imajo z avtom ( kjer je osnova avto), sploh vožnja do trgovina cca deset minut, do večjega kraja cca 30 minut in do mesta 45 minut. Torej katastrofalna izbira, dobro sedaj so stari okoli 50-55 vendar kaj bo čez nekaj let, ko sploh fizična moč ne bo več takšna.
Osebno bi raje zbiral mesto, dobro ni takšnega mira in več je prilagajanja vendar vse imaš pri roki, vsaj osebno imel blizu ogromno trgovin,bolnico itd itd… Relativno sem mlad in fizično še močan vendar mi že dan danes mesto veliko pomeni.
Srečno!
Mi imamo tako vikend, da je do prve trgovine 10 minut z avtom, pa še ta trgovina ima samo najnujnejše, do mesteca in večjih trgovin, lekarne, zdravnika ipd. je 30km po slabi cesti, do mesta pa 70km… Za vikend je super, mogoče tudi za penzijo, da greš poleti za en mesec, ampak za živet tam pa ni in mi ne pade napamet, da se na stara leta tja preselim.
Kar predstavljaj si sebe kot dementno osebo pri 85 letih s kupom zdravstvenih težav. Pa kje ste se ljudje vzeli. Upokojenec nisi od 50 do 60 leta ampak si star po 80 letu, ko rabiš konkretno oskrbo in pomoč. Še dobro, da je sanjati zastonj. Hiška, pa kure, pa vrt pri 85 letih je gotovo en velik blagoslov, s katerim se zlahka spopadeš. Zadnje čase ne samo nekateri ampak tudi ena do sedaj malo videna ministrica imenovana Irena Majcen tik pred iztekom mandata bluzi skupaj s projektom Sobivanje o takihle željah starejših.
Potrebna je dolgotrajna oskrba ne pa hišica v preriji.
Manjša hiška, v goriških Brdih.Čisto malo parcelice okoli; kokoške in domača jajčka. Malo zemljice za čisto najnujnejšo zelenjavo. V kleti salamce in pršut izpod stropa. Kotiček za vrhunske izbrane buteljke ( Jazbec, Jakončič, Kabaj, ….)
Pa lokalni pub v bližini, da bo lahko mož hodil na briškolo in kozarček, če bo hotel – noben problem :). Si bo zaslužil, gara ko magarac, jaz pa tudi zaenkrat.
S starostjo nastanejo čisto drugačne potrebe kot so sanje ko imaš še 20 let do penzije.
Kot zdravstveni delavec si glede starosti ne delam utvar.
Moj ideal je enosobno stanovanje v pritličju ali v bloku z dvigalom. Peš ( ali vozičkom ) dostopno VSE kar se za življenje potrebuje. Zdravnik, trgovina, avtobus, vlak, upravna enota, knjižnjica – torej manjše mesto.
IN DEFINITIVNO NE OB OBALI. Zakaj? Ker poleti je ob obali pasje vroče in še zdrav človek komaj prenaša vročino, kaj šele starejši.
Torej pri nas, da ni premrzlo, prevroče…..pride vpoštev Kozina, Divača, Sežana, Ajdovščina, Vipava, Miren, Dornberk
to so sanje socializma, ko so ljudje hodili v penzijo pri 48 ali najkasneje 55 letih.
Danes pa se gre malo kasneje.
Pri 65 mislim, da ne bom imela hude volje po obdelavi zemlje v kakšnem zahojenem kraju.
Kolikor vidim tudi danes, so lahko starejši veliko bolj samostojni v mestih, imaš več možnosti brezplačnih prevozov, bližino trgovin, bolnic, zdravstvenih ustanov (ja to so pretežni obiski starih ljudi, vsaj parkrat na mesec do kakšnega dohtarja).
Na podeželju pa je vse na plečih mlajših sorodnikov. Če jih uspeš dobro zdresirat, tudi gre.
Lepo, da si jim oči odprla 🙂
Pa ni treba, da si star in upokojen -že če pristaneš na vozičku zaradi kakšne operacije, ko ne smeš napirmer 3 mesece hodit niti z berglami, je problem – že v naselju, če ni terena za dostop invalidom – prestrme klančnine do vhoda bloka, garaže, ipd. Dvigalo obvezno. Pa dostop reševanega vozila v bližino vhodnih vrat ( da ni nekih gor postavljenih količkov, ko ne morejo ne z avtomobilom zraven, niti zložljive postelje pripeljat do nekoga, ki ujno rabi zdravniško pomoč – imaš tudi taka naselja, ko se vprašaš, kako so sploh lahko dobili uporabno dovoljenje)
Pa kopalnica s tušem, walk in, da lahko voziček zapelješ noter ali na stabilen stolček za mokre površine pod tuš se presedeš – brez nekih tuš kabin, niti kad ne sme bit:)
Sem mestni človek, celo življenje (55 let) živim v Ljubljani, trenutno sicer ne v centru, je pa to moja želja. Da grem lahko peš povsod: na tržnico, v gledališče/opero, na sprehod ob Ljubljanici in na kavo s prijatelji, tudi Tivoli ni daleč, vsi zdravniki so blizu …
Nikoli si nisem želela vrta in še manj kokoši.
Moja stara starša sta bila vedno blokarja, potem sta se pa v penziji preselila v malo vas. Imata čudovito hiško z vrtom, imata mir, svobodo.
Tukaj se pa konča.
Žal sta odvisna od avtomobila. Najbližje avtobusno postajališče je precej oddaljeno, taxi je skoraj nemogoče dobit. Vozi samo en od njiju, pa še to vprašanje kako dolgo bo šlo. Težko se je vedno zanašat na otroke. Če pride do točke, ko sama ne bosta mogla v avto, bo velik problem. Sosedov je malo.
To je prednost, ki jo vidim v tem da si v mestu, ali pa vsaj blizu. Imaš javni prevoz, greš lahko na avtobus do zdravnika. Imaš blizu trgovino, lekarno. Imaš blizu tudi kakšne dejavnosti, če se hočeš vključit v družbo.
Dokler si mobilen še gre. Ko ti pa začne nagajat vid, sluh, ipd. je pa bolje bit blizu mesta.
V kolikor ima lokacijo tako, da lahko opravi vse peš in z avtobusom. Niso pa vse lokacije take tudi v mestu ne, da boš vse opravil peš ali pa z avtobusom, če ne drugega je težka vrečka, ki jo nese iz trgovine… Verjetno, če bi bila sorodnica prisiljena v uporabo avtomobila ga bi še vedno lahko vozila. Pregled za sposobnost vožnje je pri 80 letu.