Starševski čvek

Kako deluje placebo efekt in vaše izkušnje z njim?

Default avatar
Recimo homeopat ti ne pove kakšno zdravilo (kroglico) ti dá pri zdravljenju tvoje bolezni.
Lahko, da ti sploh ne da zdravila .... ampak samo sladkorno kroglico brez “zdravila”.
In ker pacient zelo močno verjame v zdravljenje in brezpogojno zaupa homeopatu ...
se pozdravi kljub temu, da je bilo zdravilo ... samo placebo?

Torej iz tega lahko sklepamo, da se lahko človek zdravi tudi sam, samo, če ima zaupanje in vero v ozdravljenje.

In nasprotno, če te zdravnik “prestraši” oziroma je hladen, nezainteresiran in premalo “človeški” ... se ti lahko telesno stanje drastično poslabša, kljub temu, da mogoče diagnoza ni “usodna”.
Default avatar
Pa še to .... v kolikor gre pacient od zdravnika v šoku (tistih borih 7 minut, ki ima na razpolago), se nikakor nemore “samoozdraviti” ... ampak se mu lahko bolezensko stanje še zakomplicira.
Saj vemo, da ima psiha močan vpliv na telesno dogajanje.

Se opravičujem za malo zmedeno pisanje, ampak ne morem drugače, ker sem trenutno v šoku zaradi pravkar prejete novice.
Default avatar
Placebo efekt je znanstveno dokazan in zagotovo deluje. Uporablja se tako v strokovni kot tudi v alternativni medicini (prav to, kar ti opisuješ). Tudi, ko razni duhovniki, s pomočjo "božje" pomoči koga ozdravijo, je to na podlagi placebo efekta (ker vernik verjame, da mu je bog pomagal).
Obstaja tudi nocebo efekt, ki deluje ravno obratno, torej v negativnem smislu (recimo tvoj primer, ko zdravnik nima časa, je neprijezen itd).
Osebnih izkušenj pa žal nimam, tako, da ti iz prve roke ne znam povedati.
Default avatar
ni mi jasno je napisal/a:
Vpliv prepričanja oz. vere v karkoli v smislu ozdravitve je znanstveno dokazano dejstvo. O tem ti lahko tudi zdravnik marsikaj pove.
Default avatar
Potem to spada pod rubriko ‘čudežne ozdravitve’?
Človek tako močno verjame v to, da bo ozdravel ... da potem res ozdravi. Moč volje?

Ali pa ko nektateri navajajo, da so jih od hudih boleznih pozdravili razni čudežni pripravki .... v bistvu pa so oni tako močno verjeli, da jim bo to pomagalo .... in potem se je v telesu sprožilo samozdravljenje?
Default avatar
ni mi jasno je napisal/a:
Točno tako.

No... ni ravno neko čudežno samozdravljenje, gre za proces umirjanja in zmanjšanja stresa, kar omogoči boljše delovanje imunskega sistema, pa kar naenkrat je manj stresnega odziva in oksidativnega stresa v telesu, pa verjetno še marsikaj.
Default avatar
>Samo tisti človek, ki pravilno misli lahko ozdravi. Pri tem je vseeno za kakšno zdravljenje gre, četudi je nikakršno.

Kajti niti zdravniki, niti snovni svet z vsemi svojimi načini zdravljenja, kurami in posegi ne morejo pomagati človeku: ozdravi ga lahko le njegovo lastno mišljenje. Zato, ga še nikoli ni ozdravil zdravnik sam.

Pač pa je vsak zdravnik, ki je pomagal kakšnemu človeku, ne glede na to ali je vedel ali ne, temu pripomogel do njegovega pravilnega mišljenja o njegovem zdravju.

Umetnost vsakega zdravnika torej ni v tem, kako zdravi pacientovo telo, pač pa v tem, da mu ga uspe obenem pripraviti do tega, da svoje omejeno razumsko mišljenje in svojo logiko spet začenja v mislih usmerjati na zdravje.

Dober zdravnik je tisti, ki vpliva na pacienta pomirjevalno tako dolgo, dokler se sam od sebe ne pozdravi.<
Default avatar
Jaz sem mnenja, da se najmočnejše zdravilo skriva v nas samih.
Telo doživlja tisto, v kar verjame um.
Znani so primeri neverjetnih popolnoma nerazložljivih ozdravitev, kot tudi takih, ko so ljudje umrli brez očitnega razloga, samo zato, ker so bili prepričani, da so na smrt bolni.
Pozitivna in negativna prepričanja dokazano vplivajo na zdravje.

Ampak žal ni tako zelo enostavno kot se bere. Zelo težko je 100 % verjeti v nekaj, magari v ozdravitev. Ker ponavadi pridejo v naš um še dvomi ali pa strahovi in to po moje zavira, da bi se telo lahko popolnoma samo ozdravila.
Kako bi lahko človek premagal dvome in strah in se popolnoma prepustil in verjel, da se njegovo telo samo ozdravi. Brez pomoči medicine in njenih zdravil??????
Default avatar
placabonocebo je napisal/a:
Homeopatija je vedno placebo. Uradno zdravilo, ni nikoli. Baje.
In veste kaj - mene en drek briga, kako nekaj deluje. Samo da ozdravim.
je pa res, da pri placebu ni stranskih učinkov.
Default avatar
Odvisno za kako bolezen gre. Pri enih zadevah lahko še kako verjameš v ozdravitev pa ti placebo ne bo prav nič pomagal.
Veliko bolezni je pa psihičnega izvora, zelo veliko, in tu nekomu, ki res verjame, bi znal placebo pomagat.
Hipohondrom tudi pomaga. Recimo ena sorodnica, vedno jo je nekaj bolelo, in potem so ji večkrat dali kar nek placebo in jo je kar nehala boleti glava oz. kar je pač imela težave. Ne vem pa ali jo je res bolelo ali je samo tako govorila, da bi se ljudem smilila.
Default avatar
pa mislim, da je vse psihičnega izvora. Tudi zlom noge, če hočete, premalo osredotočen, z mislimi drugje, živčen,... in evo padec. Sicer pa se mora človek najprej odločiti ali bo igral žrtev ali zmagovalca.
Default avatar
jaz povem je napisal/a:
Torej hočeš povedati, da če imaš zlom noge, ker te je zbil pijan voznik, tvoja krivda?
Ali pa, če otroka starš premlati in mu zlomi nogo, da je otrok kriv?

Ali pa, če se otrok rodi z okvaro ledvic, srca... pač neka podedovana bolezen, ki ni ozdravljiva in traja pač celo življenje. Da si je otrok sam kriv? In da je to psihičnega izvora?
Default avatar
odvisno od izvora bolezni je napisal/a:
mal mešaš hruške in jabolka. Se pogovarjamo o boleznih, ki so posledica, ne pa o prirojenih napakah in tepežu staršev,...
Default avatar
jaz povem je napisal/a:
Ti si začela pisat o zlomu noge... ne jaz.
Prirojene napake in bolezni so tudi bolezni.
Default avatar
Veliko ljudi začne okrevanje, ko se sprijaznijo z boleznijo in se z njo pomirijo. Ko jih ni več strah in ko rečejo, OK, če moram pa umreti, potem pa bom pač umrl. Je že tako namenjeno.
Vsekakor se ne splača upirati bolezni. Tako da tudi slepenje iin govorjenje afirmacij, kako sem zdrav, je za mene en blef. Moja mama si ni priznala, da ima raka, od Louise L. Hay je povzela vse afirmacije in si govorila kako je zdrava... Džabe tebi afirmacija, če v sebi veš, da si bolan.
Sama sem drugačna, v prvi vsti si bom bolezen priznala.
Default avatar
nvcccccccc je napisal/a:
Ja, imaš prav.
Treba se je soočiti z boleznijo in jo sprejeti kot del sebe. Tako, da jo v svojem umu res sprejmeš. Brezpogojno. Takrat se pa telo lahko začne zdraviti, ker se v podzavesti ne upira več.

Te afirmacije od Louis Hay pa meni ne sedejo.
Npr. človek, ki je brez noge, naj si po njeno govori (afirmacija) - imam nogo in kaj bo potem?
Nič ne bo!