Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Oboževanje tujih dojenčkov prirojeno, pridobljeno ali privzgojeno?

Default avatar

ne stopim se

Opazujem ženske, ko vidijo kakega dojenčka. Se kar stopijo, ga hočejo v naročje. Pri nas v službi imamo veliko mladih mamic in potem pripeljejo med porodniško dojenčka pokazat. Sodelavke se kar topijo in vse se hočejo slikat z njim pa ga imet v naročju.
Pa tudi, ko takole v javnosti opazujem, recimo v parku, v vrsti, ko se kaj čaka pa, se ženske kar stopijo, ko vidijo dojenčka, čeprav ga niti ne poznajo.
Moški pa se redko stopijo, niti ne pokažejo nekega zanimanja za dojenčke, ki niso njihovi. Redki se kar stopijo.

Me zanima ali je to ženskam prirojeno? Ali take postane, ko postanejo mame in podobno reagirirajo potem na vse dojenčke? Ampak tudi nemame se kar stopijo? Ali mogoče zato, ker si želijo imeti kmalu otroka? Ali pa je to vzgoja, da se že malim deklicam privzgaja, da morajo skrbeti za dojenčke?
Moški, ki so očetje, pa se vseeno ne stopijo ob dojenčkih?

Jaz sem ženska, ampak me dojenčki sploh ne pritegnejo. Smotano mi je, ko mi ga hočejo stlačiti v naročje. Ne vem kaj bi z njim. Nič se ne stopim, ko ga zagledam.
Default avatar

feminisTka

Po mojem je enim prirojeno, enim pa ne.
Tako, kot večina reči.
Meni so "naši " dojenčki (to pomeni znotraj širše družine) ful luštni in jih
rada pestujem in se raznežim...ob "tujih" pa malo manj. Sicer načeloma ne rinem v otroke.
Zanimivo, da se mi "naši" tudi vsi po vrsti zdijo lepši.
Default avatar

danes neprijavljanka

Eh sama hinavščina.
Default avatar

prav zanimivo ja

feminisTka je napisal/a:
Po mojem je enim prirojeno, enim pa ne.
Tako, kot večina reči.
Meni so "naši " dojenčki (to pomeni znotraj širše družine) ful luštni in jih
rada pestujem in se raznežim...ob "tujih" pa malo manj. Sicer načeloma ne rinem v otroke.
Zanimivo, da se mi "naši" tudi vsi po vrsti zdijo lepši.
to je meni tudi zanimivo. dojenčki mi niso ne vem kako lepi, tisti "naši" pa že...
Default avatar

Dojenčki

Po moje je to precej instinktivno, samo ni pri čisto vsaki ženski in tudi ne pri vsaki starosti ženske.
Default avatar

ne stopim se

Kaj vem kako bi bilo, če bi šlo za bolj domače dojenčke, mogoče bi me bolj pritegnili. Ne vem, ker nimam nekih takih bližnjih.

Je pa tečno, ko preprosto ne vem kaj storiti, ko pride sodelavka kazat dojenčka in potem ga druge sodelavke silijo še meni v roke.
Preprosto ne vem kaj mu govoriti, ni mi prijetno ga pestovati, ne vem kaj bi z njim.
Default avatar

tudi jaz ne

Tudi meni ni do tega, pač malo nasmihanja in o, kako je luštkan. Verjamem, da je mami najlepši na svetu, meni pa se zdi pač še en človek več.
Opažam pa med starejšo populacijo, kot da jim je to zelo pomembno, da se bodo pokazale kot "ljubiteljice dojenčkov, otrok", kao da so zaradi tega nekaj vredne, bolj družbeno sprejemljive ipd.
Default avatar

Me ne ganejo

V tuje dojenčke, otroke in pse ne rinem. V nobenega človeka ne rinem. In ne maram, da kdo rine v moje otroke in psa. DO NOT TOUCH!

Nič ni prirojeno: ali ti je všeč ali pa ne.
Default avatar

ni res 1

Poznam veliko takih, ki jih tuji dojenčki ne ganejo, medtem ko se ob živalskih mladičkih stopijo v sekundi. Mislim, da je tudi avtorica taka dobra duša.
Default avatar

ne tudi jaz ne

ne topim se okrog dojenčkov, ne pulim jih nikomur iz rok, ne dotikam se jih, ne hinavim.
Enako nisem želela niti, da se drugi slinijo okrog mojih otrok.
Saj so, veličinoma, res vsi lušni, ampak niso igrače.
Če malo posplošim, če ima sodelavka luštnega fanta/moža, ji zagotovo ne bi bilo všeč, če bi se "topila" okrog njega.
Default avatar

moji

Moji štirje so zame nekaj najlepšega, kar sem kdaj videla. Ostali pa ... Nimam nekih čustev do njih. Pestovat pa ne maram drugih in svojih nisem dajala. Otroček spada k mami in očetu. pika.
Default avatar

ne stopim se

Sprašujem se, zakaj se moški ne stopijo ob dojenčkih?
Default avatar

feminisTka

ne stopim se je napisal/a:
Sprašujem se, zakaj se moški ne stopijo ob dojenčkih?
Ob svojih se.
Definitivno.
Default avatar

Rok-1

ne stopim se je napisal/a:
Sprašujem se, zakaj se moški ne stopijo ob dojenčkih?
Ker nam ni treba?
Svoje imamo radi, v tuje se pa ne vtikamo. Le zakaj bi se?

Saj je tako, kot pišejo zgoraj - eni so luštni, drugi ne... a to je enako tudi za tuje žene, pse, avtomobile, hiše, itd.
Meni se zdi izpod časti se vtikati v nekaj kar ni moje. Ja, bi pomagal, če bi bil naprošen - a siliti v tuje ljudi, ki se ne morejo braniti (dojenčke) je neprimerno. In iskreno - najbrž otrokom niti všeč ni.
Default avatar

Nič ni prirojeno

Če odgovorim avtorici teme. Nič ni prirojeno. Kaj pa včasih, ko so bili otroci samo delovna sila ali nebodigatreba. Takrat se ženske niso nič slinile okrog tujih dojenčkov. Tudi na dvorih so otroke pazile guvernante, pa tudi ženske niso omedlevale ob tujem naraščaju. Če bi bilo prirojeno, bi se to dogajalo skozi vso zgodovino. Ženske so v današnjem svetu pač mame, ki skrbijo za otroke, zato pa so navdušene nad dojenčki. Moški morajo biti možati, zato se jim izkazovanje čustev ne poda. Take so norme.
Default avatar

ne stopim se

Rok-1 je napisal/a:
ne stopim se je napisal/a:
Sprašujem se, zakaj se moški ne stopijo ob dojenčkih?
Ker nam ni treba?
Svoje imamo radi, v tuje se pa ne vtikamo. Le zakaj bi se?

Saj je tako, kot pišejo zgoraj - eni so luštni, drugi ne... a to je enako tudi za tuje žene, pse, avtomobile, hiše, itd.
Meni se zdi izpod časti se vtikati v nekaj kar ni moje. Ja, bi pomagal, če bi bil naprošen - a siliti v tuje ljudi, ki se ne morejo braniti (dojenčke) je neprimerno. In iskreno - najbrž otrokom niti všeč ni.
Samo zakaj taka razlika med povprečnim moškim in povprečno žensko?
Zakaj moški tako čutite, vsaj večina, večina žensk pa čisto drugače? Zato, ker so same mame ali ker so jih tako vzgojili?
Default avatar

ne stopim se

Nič ni prirojeno je napisal/a:
Če odgovorim avtorici teme. Nič ni prirojeno. Kaj pa včasih, ko so bili otroci samo delovna sila ali nebodigatreba. Takrat se ženske niso nič slinile okrog tujih dojenčkov. Tudi na dvorih so otroke pazile guvernante, pa tudi ženske niso omedlevale ob tujem naraščaju. Če bi bilo prirojeno, bi se to dogajalo skozi vso zgodovino. Ženske so v današnjem svetu pač mame, ki skrbijo za otroke, zato pa so navdušene nad dojenčki. Moški morajo biti možati, zato se jim izkazovanje čustev ne poda. Take so norme.
Pametno razmišljaš. V bistvu povsem logično.
Se pravi, da je to v bistvu nekako privzgojeno.
Default avatar

Senza

Nisem ena od teh, ki cvilijo od navdušenja, ko se v bližini pojavi dojenček. Prav tako nikoli ne prosim, če ga lahko malo popestujem, ker v tem ne vidim nobenega smisla - če me njegova mama prosi, če ga lahko malo primem, da gre na WC ali kaj podobnega, seveda, sicer pa mislim, da otroku ni preveč do tega, da ga pestujejo neke popolne neznanke. Isto je z bolščanjem z 20-centimetrske razdalje v otroka v otroškem vozičku, pa božanje, prijemanje za rokice, ali ščipanje za lica.
Ne gre za to, da otrok ne bi marala, sem bila in bom še varuška (vsaj glede na plane mojih prijateljev in prijateljic), samo otroke dojemam kot osebe, zato vanje ne silim.
Tudi svoje nečakinje nisem pestovala, če za to ni bilo potrebe, pa me pri svojih sedmih letih obožuje, po objem in crkljanje pa pride sama... :)
_____________________________________________________________________________________________________________
V hitlerjanskih zadnjih sobah gostiln spet udarjajo drug po drugem, ti majhni rodovi na povodcih...
Default avatar

ahhhh ja

ne stopim se je napisal/a:
Sprašujem se, zakaj se moški ne stopijo ob dojenčkih?
Ma ste smotani.
Moški se topijo ob avtomobilih, ženske ob dojenčkih.
Tiste, ki pravite, da se ne, ste ene čudne babe.Brez empatije do ljudi.
Default avatar

ne stopim se

Senza je napisal/a:
Nisem ena od teh, ki cvilijo od navdušenja, ko se v bližini pojavi dojenček. Prav tako nikoli ne prosim, če ga lahko malo popestujem, ker v tem ne vidim nobenega smisla - če me njegova mama prosi, če ga lahko malo primem, da gre na WC ali kaj podobnega, seveda, sicer pa mislim, da otroku ni preveč do tega, da ga pestujejo neke popolne neznanke. Isto je z bolščanjem z 20-centimetrske razdalje v otroka v otroškem vozičku, pa božanje, prijemanje za rokice, ali ščipanje za lica.
Ne gre za to, da otrok ne bi marala, sem bila in bom še varuška (vsaj glede na plane mojih prijateljev in prijateljic), samo otroke dojemam kot osebe, zato vanje ne silim.
Tudi svoje nečakinje nisem pestovala, če za to ni bilo potrebe, pa me pri svojih sedmih letih obožuje, po objem in crkljanje pa pride sama... :)
Tudi jaz smatram dojenčka za osebo, za človeka. In ker meni ne bi bilo všeč, da ne kdo prijema moje roke, me drži v naročju, bulji vame od blizu, ... si mislim, da dojenčkom tudi ni do tega.