Pozdravček vse na forumu 🙂
Moja hčerka obiskuje športni krožek atletike že tretje leto,obiskuje tretji razred oš.Hodi zelo rada,saj ima rada šport,pri dejavnosti jih trenerji spodbujajo,motivirajo preko raznih iger,imajo celo domače naloge in za opravljene le te prejmejo nagrade(štampiljke,nalepke in podobno) Letos pa trener naše,ker pravi da je zelo pridna, ubogljiva, želi da se udeleži občinskih in področnih tekmovanj,vendar hčerka noče na tekmovanja.Ko je bilo trenerju jasno,da ne bo obiskovala tekmovanj,ji je povedal,da se zdaj ne bo mogel več posvečati njej in da tudi doma ni potrebno več delati raznih vaj,da se bo rajši posvetil otrokom,ki so sicer slabši,vendar navdušeni nad tekmovanji.Moram pa povedati,da preden ji je to direktno rekel,jo je parkrat poskušal prepričati na več različnih načinov naša pa mu je mogoče dajala neko lažno upanje.Sedaj se hči počuti odrinjeno in potrto,kaj je naredit,kakšen nasvet,ali se vam zdi da je trener ravnal pravilno?

trener je ravnal pravilno.

Mislim da je ravnal pravilno,pogovor z otrokom ,kaj hoče,če si res ne želi nič tekmovati,je bolje da ga upišete nekam, kjer nobeden ne tekmuje (KJER JE RES samo nek krožek) Sicer pa škoda,če ji gre tako dobro,skakšno tekmo bi pridobila na samozavesti in kdo ve ,morda ji postane všeč.(to je samo moje mnenje)

mA TE vaše otročičke bi mamice samo crkjlale. Na bojno polje z njim ,ali pa ga imejte doma in ga samo glejte,ustrezite vsaki njegovi želji in ustvarili boste čudovišta.

Jaz pa mislim, da je trener ravnal napak. Otrok je še majhen in ima za tekmovanja več kot dovolj časa, zaresen šport se tako ali tako začne šele po puberteti.
Pri nas je narobe ravno to, da trenerji že malčke do onemoglosti forsirajo, da so pri 15-ih že vsi poškodovani in naveličani treningov. Ravno zato imam Slovenci odlične mladince, med člani pa nas ostali narodi gladko prehitijo.

Če jaz prav razumem gre tukaj zato, da se otrok navadi tekmovanj. Poznam starše, ki so imeli podobne težave ,ne na tekmo in ne na tekmo ,pa ni šel ,čez par let se je skorajžil, ni bil navajen tekvovaj ,ostali prijatelji v klubu so bili na tekmovanjih boljši,čeprav je bil sam bolj talentiran in bolj priden. Preprosto bi lahko rekli ,da je izgubil stik,potrlo ga je in nehal je.Otroci v tretjem razredu niso premladi za dve alt tri lokalne,področne tekme na leto ,treba se je navadit na tekmovanja ,če želi nek šport trenirati.

3. razred? Neprofesionalno in narobe. V teh letis se krepi veselje do sporta in tekmovalnost ni v prvi vrsti. Trener je butast in ne razmislja, da lahko na tak nacin izgubi bodocega odlicnega sportnika. Eni pac rabijo cas za tak preklop.

Je že bilo napisano, pri nas se prehitro preusmerijo v tekmovanja in v resne treninge, kar pripelje do poškodb in celo odpora do treningov. Preveč in prehitro gre pri nas, na kar opozarjajo tudi trenerji iz tujine.
Pi drugi strani pa mogoče ne bi bilo slabo, da bi hčerko vseeno popeljali na kako tekmovanje. Seveda je potrebno poslušat otroka in to, kaj si želi ter upoštevati karakter,…., ampak dejstvo je, da je v današnjem svetu potrebno tekmovati skoraj na vsakem koraku in tega je kasneje tudi v šoli veliko. Najuspešnejši tekmujejo vsakodnevno, v borbi z drugimi, s časom, s svojimi zmožnostmi,…….. razen, če bo v JU, kjer je tradicionalno netekmovalno okolje, oziroma delaj čim manj, kolikor je mogoče.
Na koncu, ob upoštevanju vsega, ja trener je ravnal tako, kot bi praktično večina njih. Se osredotoči na otroke, ki so pripravljeni tekmovati. Ker morate se zavedati, da se klub tako tudi trži, z uspehi nejgovih članov. ne sicer pri tako malih, ampak pri njih se začne, Najprej navajanje na tekmovanja, turnirje. Potem se izloči tiste, ki so za to in, ki niso. Posvetijo se prvim, z njimi delajo še bolj in počasi pridejo resna tekmovanja in rezultati.
In nekdo, ki dela vse skupaj le rekreativno – ja, te besede ravno ni v slovarju naših klubov.

lp

Zanimivo, da se zdaj počuti odrinjeno.
Pove pa veliko o karakterju – je sicer vztrajna, ni pa tekmovalna in ne pokaže rezultatov. Podobno kot pridni učenci, ki prilezejo do diplome, ko je treba pokazat znanje v praksi, pa nič od njih.

Čeprav mislim, da je še vedno super, da sploh trenira, da se ukvarja s športom, kot da bi doma visela na TVju s čipsom v roki.

Tudi jaz menim, da je trener ravnal pravilno. Zakaj bi posvecal nekomu vec pozornosti, ki ne zeli tekmovati kot pa nekomu, ki bi zelel tekmovati. Meni je to cist logicno. Razlozi svoji princeski, da je zamudila ta vlak in, da se svet ne vrti samo okoli nje.

Če otroku ni do tekmovanj, ga ne silite! Pa kaj folku ni jasno?? Jebheš trenerja in tekmovanja, otrok je pomemben in njegova psiha. Trener jo je pač nehal ujčkat, kaj bi rada, da ji grozi ali kaj? Otrok ima očitno določen strah in ne more preko tega.

Je škoda, ker se punci trener ne bo več tako posvečal, a kot pravi že ena zgoraj, morate razumeti tudi trenerja in klub. Oni namreč dobijo sredstva od občine tudi na podlagi rezultatov tekmovanj. Več kot imajo tekmovalcev in boljše kot dosegajo rezultate več denarja dobijo.
In tega potrebujejo, ker samo s članarino otrok se ne morejo financirat.

Hmmm…kaj pa če gre vaša hčerka vsaj enkrat pogledat kako tekmovanje poteka? Mogoce ima neupravičen strah, mogoče si ne zna predstavljat kako vse to izgleda?
Poskusite jo nagovorit da vsaj enkrat proba ali da gre z njimi pogledat. Pa saj vaje lahko tudi sama dela doma ter ji vi dajate nalepke in štempiljke, z leti lahko da bo sama želela na tekmovanje. Ne silite je in ji obrazložite zakaj se ne more več toliko njej posvečat.
Se mi pa zdi fer da se trener bolj posveti tistim, ki lahko svoje rezultate izboljšajo in si tega želijo.

Zakaj pa bi vašemu otroku moralo biti lažje kot mojemu?
Isto se je odločil, da več ne bo tekmoval in ne, da se mu trener več ne bi hotel posvečat, nehal je trenirat. Ker je to tekmovalna skupina in če ne hodi na tekme, tudi trenirat več ne more.
In kaj naj sedaj? Treningi 4x na teden po 2 uri, sedaj pa nič več.
Pa razumem trenerja. Taka so pravila in moj otrok ni nič kaj bolj poseben kot ostali. Tega se morate začet zavedat in tudi otroci morajo vedet, da so stvari, ki ki jih tudi mamice ne morejo popihat s poljubčki…ne zavijajte je v vato. Še ogromno podobnih situacij jo čaka.

Argument, kako je življenje tekma in kako naj se otrok na to že zdaj navadi, je brezzveze. Tekme se izvajajo v nadzorovanem okolju in z jasno določenimi pravili, medtem ko je življenje nepredvideno in ne pozna jasnih pravil. Če je nekdo uspešen na tekmah, še ni nujno, da bo uspešen tudi v življenju, v katerem gre dosti boljše tistim, ki so se sposobni prilagajati nepredvidenim situacijam in improvizirati.
Vem za klube in društva, kjer poudarjajo, da je bistvena ljubezen otrok do športa, ki ga trenirajo, tekmovanja pa so drugotnega pomena, tako da obstajajo tudi trenerji, ki se ne obremenjujejo z rezultati na tekmah.

Meni je bolano to kar se dela pri vseh športih. Tekme od 1. razreda naprej, prvenstva, prijateljske, turnirji…Zakaj…zato, da se izlušči enega boljšega športnika (ne vrhunskega, teh je še bistveno manj), na par generacij? Vsem se vliva upanje, da bodo naslednji Ronaldoti, na koncu pa ni nihče nič od tega, šola trpi, starši so vse vikende vezani na tekme, namesto da bi skupaj, kot družina, kaj počeli. Rekreacije za otroke ni nikjer, povsod so tekme. V takih klubih je res težko tistim, ki tekem ne želijo in si želijo samo uživati v športu.

Poglejte še z drugega vidika.
Kakor je nekdo že gori predlagal. Peljite jo na kakšno tekmovanje in naj sama vidi kako pa kaj in da ni to tak bav bav.
Eni otroci imajo problem pred vsako spremembo.
Fino je ji pokazat predstavit….potem pa mogoče gre na eno dve tekmovanji in se šele potem odloči. Tako priporočam.

Tudi jaz sem razočarana nad temi izven šolskimi športnimi dejavnostmi. Čisto vse so naravnane tekmovalno. Ni ga športa, ki bi bil naravnan rekreativno. In ta tekmovanja so sama sebi namen. Kr neki. Moj otrok verjetno ne bo športnik. Bi ga pa z veseljem vozila na nek šport. Npr 2x na teden. Brez tekem (ki ti požrejo vikend). Rekreativno, v slogu zdrav duh v zdravem telesu. Ampak žal v slo vsi klubi dobivajo dodatna denarna sredstva in ne vem kaj še, s pomočjo tekmovanj. In potem vsi veselo tekmujejo in ni enega športnega kluba ki se teh tekem ne bi šel in bi bil njegov izključni namen razgibavanje in rekreacija…

vse je odvisno od tega, kakšen je koncept tega krožka. to ste imeli na predstavitvi itd. Če je koncept ta, da se spodbuja gibanje otrok, veselje do športa, zdrav način življenja, potem trener ni ravnal prav.
Če pa je koncept ta, da se išče najboljše, se z njimi ukvarja, ostale zavrže, zato da klub lahko te igralce, tekmovalce kasneje lahko prodaja, potem je ravnal prav.
Večina teh zadev v sloveniji je druge vrste, ne glede na njihov koncept in predstavitev.
To pa je slabo, pravzaprav zelo slabo, ker se zelo veliko ljudi, otrok želi ukvarjati z neko aktivnostjo, se v njej izboljšati, vendar zgolj na rekreativni ravni, ki temelji na veselju. mogoče tudi letos pri atletiki, naslednje leto pri košarki itd…
s takim pristopom trenerjev pa je to onemogočeno. Veliko otrokom je šport priskuten, in se z njim ne želijo več ukvarjati.
ne razumem vseh teh krožkov in klubov, da imajo vedno v mislih samo uspeh na tekmovanju…velja samo če si med najboljšimi. Marsikje ljudi to sploh ne briga….sicer če recimo trenirajo nogomet, je logično da gredo kam na tekmo itd..vendar jim rezultat ni pomemben…ampak to dopovedat slovenski športni srenji je znanstvena fantastika, da pač vsi ne želijo biti dragič mesi, tina maze itd…ampak samo igrati nogomet, teči ali pa smučati.

še to, dodaten žebelj v krsto otroškega udejstvovanja s športom je količina treningov. vsi bi radi profesionalce, treningi trikrat, štirikrat ali petkrat tedensko pri 8 do 10 let starih mulcih, plus tekme….če manjkaš trening sledi kazen ipd. Pri tem se otroku onemogoči recimo ukvarjanje še s kako drugo stvarjo, nemogoče je vsako leto nekaj drugega poskusit itd…
v glavnem klubi in trenerji si s takim načinom dela sami zabijajo cvek v koleno, ker cel kup morebitnih talentov sploh ne odkrijejo, ker mularija prej obupa.

Doživeli in se mi zdi grozljivo. Mi smo otroka vpisali zato, ker je to zdravo, da se bo gibal, vzljubil telovadbo. In se isto začeli težiti s tekmami in smo končali. Pa je šlo za šolski krožek, ne vpis v klub izven časa delovanje šole.

To ni res. Pri nas smo športna družina, bilismo profesionalni športniki in otroci so vedno trenirali več športov naenkrat, ki so se seveda tudi časovno pokrivali. Mi smo se vedno zmenili, kolikokrat tedensko bodo hodili, za tekme pa tudi, če so se prekrivale, smo se zmenili, na katere gredo in na katere ne. Ok, moji so to delali pred 15 leti, ampak danes je z nečaki ista situacija, vse se zmenijo.

To ni res. Pri nas smo športna družina, bilismo profesionalni športniki in otroci so vedno trenirali več športov naenkrat, ki so se seveda tudi časovno pokrivali. Mi smo se vedno zmenili, kolikokrat tedensko bodo hodili, za tekme pa tudi, če so se prekrivale, smo se zmenili, na katere gredo in na katere ne. Ok, moji so to delali pred 15 leti, ampak danes je z nečaki ista situacija, vse se zmenijo.
[/quote]

Večinoma se ne da zmenit in če se kaj pokriva je cel halo, ker vsak vidi samo svojo dejavnost. Dejstvo je, da so za 11 letnike pri nas treningi 4x na teden in enkrat na teden tekma. Kje je regeneracija tukaj?

Trener je ravnal čisto prav. Zdaj, kakšne so bile njegove besede, ne vemo in ne moremo ocenit, če je bila komunikacija prav, ampak njegova odločitev je pravila.

Otrok je star 8-9 let in povsem dovolj zrel, da razume situacijo, na vas pa je, da mu jo razložite, da se je nekaj odločil in da so te odločitve sprožile neko reakcijo in prinesle določene posledice in spremembe. To je to.
Deklica je bila navajena, da je ljubjenka trenerja in zdaj, ko se je odločila v nasprotju s sistemom, je vsa užaljena, ker ljubljenka ni več. Mislim, da ji morate situacijo razložiti, ker ni nobenega razloga za užaljenost. Tako kot si je ona s svojim delom zaslužila določeno pozornost, si to zaslužijo tudi drugi otroci, ki morda malo slabše delajo, morda nimajo toliko talenta, a bi z določeno mero pozornosti lahko dosegli dobre rezultate.

Če ne želi tekmovati, je to povsem njena odločitev in jaz je ne bi silila v nekaj, kar ne želi. Vprašala bi se pa, zakaj ne želi tekmovati? Jo je strah poraza? Ker do zdaj je bila No.1 v svoji skupini, zvezda, jo je strah, da ne bo dosegla prvega mesta in ne bo več zvezda?

Tekmovanja se meni ne zdijo nič napačna, pri športu je to pri tej starosti pač tipa “pokaži kaj znaš”.
Zakaj vam pa niso sporni nastopi igralskih krožkov ali nastopi v glasbeni šoli? Tudi tam imajo tekmovanja, mogoče ne v tej starosti, a jih imajo.
Pomembno pri tem je, da trenerji delujejo tako, da se otrokom vcepi v glavo, da ne gre za zmago ali poraz, ampak za “pokaži kaj zmoreš” in da glede na razvrstitev vidiš, kakšen je tvoj rezultat in kje si v primerjavi z drugimi. Tekma ni zato, da si boljši od kopice drugih, ampak da si boljši od samega sebe. Cilj je, da naslednje leto popraviš svoj lastni rezultat. To je to.

Pri nas smo se tudi sečai z eni netekmovalnim sinom, ki je sicer zelo rad hodil na treninge, tudi tekme so mu bile fajn, bil je celo izrazit talent, ampak njemu je bilo vseeno, kaj na tekmah doseže, prvi ali zadnji, nima veze, glavno da se ima on fino in če se mu je dalo trudit, se je, če ne pa ne in smo ga pustili tako.Čez čas smo ugotovili, da njega zanimajo popolnoma druge stvari in da pri teh pa izraža interes in tekmovalnost. Šport pač ni njegovo področje v tem smislu, mu je zabava, pri svojem zanimanju pa ima interes doseči čim boljše rezultate, kar je v bistvu izraz zdravega odnosa do dela.
Mogoče pa deklica tudi nima nekega interesa pri športu, mogoče jo zanimajo povsem druge stari…

Večinoma se ne da zmenit in če se kaj pokriva je cel halo, ker vsak vidi samo svojo dejavnost. Dejstvo je, da so za 11 letnike pri nas treningi 4x na teden in enkrat na teden tekma. Kje je regeneracija tukaj?
[/quote]

Nečaki so stari ravno okoli 11, trenirajo različne športe, individualne in ekipne, niso v istih klubih, torej govorim o šestih različnih športih in klubih, kjer se da vse zmenit. Res je, da kdaj trener prosi, da pa ta teden pride na vse treninge, ker imajo v soboto pomembno tekmo in da prosi, če lahko pride na to tekmo, a je odločitev na nečakih.
So se pa starši že pri vpisu v klub zmenili, da otrok trenira različne športe, da ga ne bo na vseh treningih, da bo kdaj izostal od tekme in podobno, so dali vse karte na mizo in če se trener s tem že v štartu ne bi strinjal, jih ne bi vpisali v ta klub.