Tisti, ki ste nedružabni, ki ste introverti pa ste v službi z družabneži, kako vam gre?
Pri nas se skoz podpira družabništvo. HOče se, da vsi praznujejo svoj rojstni dan tudi v službi in take zadeve. Meni je pa to odveč. Letos pa imam okroglo in sploh težijo. Nisem družabna, nimam želje praznovati RD v službi. Tečno mi je tudi, ko drugi praznujejo, ampak ok, če tako želijo, pač se prilagodim. Tudi za novoleto pa kaj podobnega, bi vsi na veliko feštali, jaz pa prva izginem s prizorišča. In potem sem vedno črna ovca, ki nič ne naredi za druženje.
Ampak meni preprosto to ni ok, še najmanj pa želim praznovat RD v službi. Najraje bi jim dala denar, da si kupijo jesti in piti, jaz pa bi vzela en teden dopusta.

edina. Pri nas smo imeli v eni službi navado, da smo se še objeli, pa kušnli na eno stran, pa na drugo, pa na sredino.
Nikoli nisi vedel, kako bo izpadlo.Prestajala sem enake muke kot ti. Po naravi sem bolj tiha, mirna, rada imam mir.
Včasih sem se spraševala, ali so res tako veseli, željni praznovanje, ali je vse tako zaigrano.

Ja, to je pa še drug problem pri meni. Ne maram vsega tega objemanja, poljubljana. Pri nas k sreči ne na usta. Ena sicer ima navado cmokniti tudi na usta. Enkrat me je presenetila, zdaj pa sem vedno v pripravljenosti, da se prej umaknem :).
Kaj pa vem, pri nas je zaigrano. Vedno neko udrihanje drug po drugem, potem pa poljbui za RD pa tudi objemi pa vse to.

Jaz sicer nisem nedružaben, ampak svojo službo in sodelavce težko prenašam. In mi na kraj pameti ne pade, da se družim 1 minuto z njimi izven delovnega časa. Ne grem na nobene dogodke, piknike,… Kaj si oni mislijo ne vem in mi tudi dol visi.
Rojstni dnevi se hvala bogu ne praznujejo na veliko, oz. čisto odvisno. Eni to obesijo na veliki zvon, eni sploh ne omenijo. Jaz seveda sploh ne omenim

Tistih zadev izven službenega časa, se ognem, če se le da.
Te RDje imamo pa v službi. Saj ne zdaj pravo fešto, ampak pač tako na hitro praznovanje.

Joj to je bila meni vedno nočna mora v službi, sem tak tip ki svoj rojstni dan ne obeša na velik zvon kot to počne svakinja naprimer, ona vsem že 1 teden prej razlaga da bo imela rojstni dan in ko ga ima vse žive ljudi vabi k sebi na kavico, seveda da dobi darila. In to sploh ne skriva. Jaz pa raje ne dobim nič ker me razen od moža darila spravijo v zadrego. V službi sem se grozno počutila ko mi je cela pisarna pela vse najboljše in vse te priprave kaj nesti v službo itd. in vso to zbiranje denarja za vse nas 30 + ekipa za rojstno dnevna darila. V vsakem kolektivu se mi zdi da se najdeta en ali dva preveč zagreta in vztrajata na teh praznovanjih. Potem pa hočeš nočeš – moraš!

Mene take stvari kar stresejo. Do sedaj sem se vedno ognila. Ampak letos me ne bodo izpustili, ker imam okroglo :(.

Meni gre pa najbolj na živce, ko mi hočejo vsi čestitati in me pokušvati. Tega res ne maram!

Te razumem, tudi meni so takšna druženja nočna mora. Z veseljem plačam, naj praznujejo karkoli, samo meni naj dajo mir. Ne rabim, da mi kdo vošči, še manj objema in kušuje. Novoletne zabave in debilni timbildingi so mi pa sploh muka. Drugače sem v dobrih odnosih, rada pomagam tudi privat, če je treba, a druženj ne maram.

Jaz tudi ne maram praznovanj v službi, ker med njimi so pretežno sodelavci, prijateljev mogoče dva. Ker je naša šefinja nad tem zelo navdušena, jaz pa nisem, me nikakor ne mara. Zaradi tega bom ob službo, ker pač samo delam in se ne družim. Tržko dojamem, da je na delovnem mestu pomembno kaj drugega kot delo, a je. Da se ne bo kdo čudil, moja služba je za določen čas, zato je lahko tak rezultat.

ok, praznovanja in družabnost so prisotna povsod kjer je v kolektivu več kot 1 oseba, ne razumem pa kaj taki silni introverti iščete in se mučite v takih poklicih in na takih delovnih mestih, kjer se in veste da se bo to dogajalo? zakaj enostavno ne odprete s.p. s samozaposlenostjo in dejavnostjo, ki je daleč od ljudi in ukvarjanjem z njimi?

Me veseli, da nisem edina.
Meni je vse to praznovanje čisto mimo. Ok, naj praznuje tisti, ki želi. Zakaj siliti nekoga, ki to noče?
Je pa tudi naša šefica taka, da hočejo te feštice. In ja, ji grem tudi jaz blazno na živce, ker mi ni do tega.
Zraven je pa še tako. Drug po drugem pljuvajo. Potem se pa ljubčkajo pa objemajo. Vem, da tudi po meni udrihajo, zato mi niti malo ni do praznovanja z njimi. Pa bi eni kar na silo.

Sem zelo družabna, sem zelo rada med ljudmi in tudi zabavam se rada.
Sem tudi samozavestna in vedno vem, kaj hočem in česa nočem.

Na službene zabave grem, če se mi gre, če ne, pa ne grem in zaradi mene se lahko cel svet na glavo postavi in vsi sodelavci stojijo na trepalnicah, če mi ni, mi ni, če mi je, grem pa z vesljem.
Za rojstni dan včasih pripravim pojedino, včasih spečem domače pecivo, včasih pa samo kupim škatlo piškotov in sok. Spet, kako se mi tisti trenutek zdi.
Ko ima kdo drug rojstni dan, se prilagodim, vsak ima pravico praznovati in počastiti tako, kot se njemu zdi. Voščim vsakemu, tudi tistim, ki ne počastijo kolektiva.

Meni se zdi, da vaš problem ni nedružabnost, ampak velika nesamozavest in nepriznavanje samih sebe. Nerodno vam je, ko vam pisarna zapoje “happy birthday”??!! Ja, klinc, hudiča, zakaj bi bilo človeku nerodno, če je 1x na leto za 5 minut v središču pozornosti, menda si je ja zaslužil teh svojih 5 minut…
V živjenju se obnašam tako, kot se počutim, kot sama želim, ne dela tisto, česar nočem in nimam nobenih težav z ljudmi okoli sebe.

Veš kako je. Meni je čisto ok, če nekdo časti in mu kupimo darilo (vsem, ki častijo, nekaj kupimo). Če tako želi, naj tako bo.
Ampak moti pa me, da silijo nekoga, ki noče praznovati, da naj praznuje. In ja, meni bi bilo izjemno neprijetno, če bi mi kdo pel happy brithday, k sreči tako nori pri nas niso.
Eni pač zaradi RD nočemo biti v srediču pozornosti. Recimo mi odgovarja, ko imam kako predavanje, da sem v središču pozornosti. Priznam, da mi je všeč, da sem v središču, da me vsi poslušajo, sprašujejo, tudi pohvalijo. To mi je fajn. Zato to tudi počnem.
Ne želim pa, da me izpostavljajo zaradi RD. S tem, da pri nas seveda težijo, da moraš častiti. Niso zadovoljni, da ti bi samo čestitali. Jaz jim dam keš, samo pri miru naj me pustijo.

Ker sam tako hočem. Če par jolbetov trpi zaradi tega, mi dol maha.

Ti bi naredl sort: ti sem, ti tja?

Povsod bogati raznolikost. A nismo si enaki. Meni osebno ni, da bi se prisiljeno zabavala na žurkah, katerih tempo in način evforije diktirajo drugi. Zato sem hvaležna tistim, da mi prihranijo udeležbo v glupih igricah, ki naj bi bile namenjene slavljencu in v katerih se pričakuje, da bo igral tako, kot špilajo drugi. Naj mu to ustreza ali ne.

Prineseš obilen zajtrk v službo ali naročiš pice oziroma drugo kosilo. To vse traja kratek čas in se zgodi med delovnim časom, častiš, ti čestitajo, nato pa vsak nazaj delat.

Drugače pa tukaj ne boš našla pravih odgovorov, ker se boš morala s šefico in sodelavci zmeniti. Ena ti je to že odgovorila, da ni problem v introvertnosti, temveč v tvoji neodločnosti. Če ne želiš praznovati, pač to jasno in glasno, a mirno poveš, pa bo. Če misliš, da bo to problem, pač najdi eno rešitev, da boste vsi približno zadovoljni.

eh, jaz tudi nisem za te štose, samo so se že navadili v službi, ko imam RD si vzamem dopust in mi dajo mir

Saj o tem ves čas govorim, da nočem ne pic, ne zajtrak, sploh pa nobenih čestitk :).
In ja, sem jasno že povedala, da nočem praznovati. Pa se jim ne da dopovedat.

Jaz tudi največkrat dopust vzamem, ko imam RD :).

Pr nas je mal večji kolektiv, tam nekje pol moških pol žensk.
V povprečju je ena fešta vsak teden… če ni RD, je kdo otroka dobil, se poročil,…skratka zmer je neki… že zjutraj je aperativ…. pa ženske kaj spečejo, moški poskrbimo za jedačo in pijač…. in ga žuramo. Po službi zavijemo še v lokal… če je pa večja fešta, je pa še piknik popoldne če je lep vreme, pozim pa pač zvečer v kaki dobri gostilni… al pa kakšen nočni lokal…

Seveda se kušujemo, bug ne dej, da pozabiš kero kušnt, drgač te ona poišče in se ti obesi okol vratu :))) Ko ga mamo že vsi v riti dovolj, gre tud kam dlje poleg šlatanja… ob kakšni novoletnih žurkah, dan žena, pomladanski piknik, jesenski piknik… he-he-heee

Življenje je en sam žur.

Veš kako je. Meni je čisto ok, če nekdo časti in mu kupimo darilo (vsem, ki častijo, nekaj kupimo). Če tako želi, naj tako bo.
Ampak moti pa me, da silijo nekoga, ki noče praznovati, da naj praznuje. In ja, meni bi bilo izjemno neprijetno, če bi mi kdo pel happy brithday, k sreči tako nori pri nas niso.
Eni pač zaradi RD nočemo biti v srediču pozornosti. Recimo mi odgovarja, ko imam kako predavanje, da sem v središču pozornosti. Priznam, da mi je všeč, da sem v središču, da me vsi poslušajo, sprašujejo, tudi pohvalijo. To mi je fajn. Zato to tudi počnem.
Ne želim pa, da me izpostavljajo zaradi RD. S tem, da pri nas seveda težijo, da moraš častiti. Niso zadovoljni, da ti bi samo čestitali. Jaz jim dam keš, samo pri miru naj me pustijo.
[/quote]

Če rečem NE, je NE.
Me nič ne premakne.

Meni je najbolj smešno, ko so eni taki samotnjaki potem kronično nezadovoljni, pa niso šefi ok, pa klima v pisarni ni ok, pa celi kolektiv je v riti, pa država ni ok, pa delo je za ku…., pa no, a ste kdaj pomislili, da morda ni problem v drugih temveč v vas?? Ne vidim razloga, zakaj v službo hodit mrk in zagovedan, če pa se lahko imamo fajn. Okoli mene je vedno polno ljudi, kar sami pridejo, nikogar ne rabim na silo kušvat in vlečt na fešte, če je kdo, ki ne pride, je pač tam, na drugem otoku… sam, samcat, nezadovoljen z vsem in vsemi, pač en tak, kot je tudi avtor zapisa

A vidiš, ko nimaš izkušenj:-)) Samotarji smo sami zato, ker smo zadovoljni, če so drugi, drugje. So pa stvari, ki jih vzameš v zakup, recimo samotar ne bo nikoli šef. Ampak, čemu bi pa bil?
Vidim pa veliko mrkih in zagovednih veseljakov.

Saj o tem ves čas govorim, da nočem ne pic, ne zajtrak, sploh pa nobenih čestitk :).
In ja, sem jasno že povedala, da nočem praznovati. Pa se jim ne da dopovedat.
[/quote]
Potem pa vzemi dopust tisti dan ali še nekaj dni vnaprej, in če te kdo vpraša, reci, da ti do tega ni in če ti res želijo dobro za rojstni dan, naj spoštujejo to tvojo odločitev. Tako kot ti spoštuješ njihove odločitve po žurih, naj oni razumejo, da tebi do tega ni in ti pokažejo spoštovanje s tem, da te ne gnjavijo.