otrok v šoli nima prijateljev
Vedno bolj me skrbi in razžira,da sin (7let) doma potoži,da se v šoli nihče noče igrati z njim. Nosi v šolo pobarvanke, da v PB barva, vpraša sošolke in sošolce če bi kdo barval z njim,pa nihče noče.
Potem se drugi med seboj kaj igrajo, pa pride zraven in mu rečejo naj gre stran,…veliko je takih dogodkov.
Ne vem več kako naj otroku pomagam,kaj naj mu še rečem v tolažbo.
Naj povem da je otrok družaben, doma ima dovolj sosedov za prijatelje, z bratranci in sestričnami se super razume,le v šoli je tako in se mu že pozna na njegovem razpoloženju. Vsak dan gre težje v šolo,noče iti, nimveselja….
Lepo prosim za nasvet,če je kdo imal podobno situacijo.
Hvala
o tem je najbolje povprašati učiteljico v šoli in v podaljšanem.
Vzrokov je lahko več, morda tudi njegova prevelika želja po druženju, morda ravno to druge odbija in se tako vedejo do njega. Zna biti hudo, vem, smo šli skozi nekaj podobnega, je pa res, da se vmešajte, ko bo nujno potrebno, ne prej, ker lahko naredite več škode, kot koristi. Otrok si mora znati sam najti krog prijateljev, tako pač to funkcionira, morda rabi samo več časa, pa bo vse ok…
Ne verjamem. Imam 4 otroke, vsak drugačen po značaju, poznam sošolce v oš in ne poznam razreda, kjer bi vsi sošolci odklanjali druženje z enim. Še največji barabini si najdejo družbo.
Si bila pri razredničarki? Kaj pa ona pravi? Ne verjet vsega otroku, prvo se pogovori z njo. Mogoče mu je pa všeč,kako ga crkljaš in mu posvečaš več pozornosti, če ti pojamra, da je bogi v šoli.
Večkrat me razžalosti odnos otrok v šoli do drugih. Ste v mestu, ali kakem manjšem kraju? V mestu se čisto drugače obnašajo kot v manjših krajih (meščani izločijo tistega z vasi).
Mogoče je potrebno iskat razlog drugje. Jaz sem bil kot otrok zaznamovan od mulcev iz sosednje ulice, saj smo se družii ampak vedno sem bil na robu družbe, večkrat je padla kaka beseda name, vse to zato ker so bili strarši manj premmožni od drugih, slabši avto,…pa sem bil zelo družaben, vedno sem si hitro našel prijatelje.
Včasih tudi otroci od odraslih slišijo kaj preveč, ko starši kritizirajo druge…(ljudje so/smo žleht, na žalost).
Se tisti drugi otroci poznajo že od prej in se je vaš komaj sedaj pridružil?
Avtorica, iskreno se vprašaj, če si morda ena od tistih, ki so radi žrtev.
Ker to se zelo prenaša naprej, tudi tako majhni otroci se naučijo tega po vzorcih. Kot piše ena, morda mu je pa samo všeč, ko vidi, kako reagiraš, če pri tebi izpade bogi.
Veliko nas je takih, ki imamo to v sebi, včasih je bila takšna vzgoja marsikje, nimaš kaj, mi pa moramo delati na tem, da s tem prekinemo.
Imate doma dosti manj denarja kot starši ostalih sošolcev? Ima tvoj sin slabše cunje, poceni stvari kot ostali? Še v naših časih je bilo tako. Z tistimi revnimi se ni nihče družil, ker pač ni imel denarja. K temu so jih potem dodatno hujskali pa še starši. Je to mogoče vzrok? Sem tudi sama komaj čakala, da bo osnovne ter srednje šole čimprej konec. Če nisi imel doma gore denarja, najdražje cunje,….te nihče ni imel za mar.
Zelejkote mu daj zraven.bonbone
Pa med odmorom naj pogleda kater je bolj sam.
Se najde sigurno.
Zelejkoti pa naj bodo sak 2 al3dan v zepu.tko da bojo vedel da jih mogoce ima in se bojo vrtel okol njega.
On pa naj ta cAjt pokaze kok fajni fant je.
Druge bojo rekle ne to delat.
Jz pa recem dej.
Pa se tamali ni potrebe da ve zakaj nos bonbone seboj.
Tole je pa prav neumen komentar. Morda je kakšna kokoš bolj priljubljena zaradi cunj, ni pa praksa, da bi vsi otroci pa ne zavračali tistega, ki nosi ponošene cunje (večina otrok itak nosi ponošene cunje). Otroci tega niti ne opazijo, še sploh pa ne 7-letniki.
Morda je otrok preveč občutljiv in jokca za vsako reč. Pri nas v razredu običajno izločijo tistega, s katerim se ne morejo normalno igrat, ker kar naprej hoče biti glavni, mora biti vse po njegovo in joče ter dela kažin, če ni po njegovo. Pri najmlajšem je v razredu en tak primer. Učiteljica ga sicer skuša vklopiti v družbo, ampak takoj, ko ga sprejmejo se začne obnašat po starem. Zanimivo, kako mu otroci sami pokažejo, da tako vedenje ni primerno.
Tole je pa prav neumen komentar. Morda je kakšna kokoš bolj priljubljena zaradi cunj, ni pa praksa, da bi vsi otroci pa ne zavračali tistega, ki nosi ponošene cunje (večina otrok itak nosi ponošene cunje). Otroci tega niti ne opazijo, še sploh pa ne 7-letniki.
Morda je otrok preveč občutljiv in jokca za vsako reč. Pri nas v razredu običajno izločijo tistega, s katerim se ne morejo normalno igrat, ker kar naprej hoče biti glavni, mora biti vse po njegovo in joče ter dela kažin, če ni po njegovo. Pri najmlajšem je v razredu en tak primer. Učiteljica ga sicer skuša vklopiti v družbo, ampak takoj, ko ga sprejmejo se začne obnašat po starem. Zanimivo, kako mu otroci sami pokažejo, da tako vedenje ni primerno.
[/quote]
Ja, dajmo kot prvo okriviti zrtev…
S fanti je res problem. Mi smo imeli z starejšim sinom problem, je nežen, miren fant, ni razzgrajač, ne špila frajerja in je bil do 6,. razreda izločenec. Potem pa je dobil 2 prijatelja< ki sta tudi umirjena in je malo boljše. Ni pa frajer, ni priljubljen, določeni fantje ga zbadajo, a on gre kar stran. Z leti se to potem umiri.
Otroci ne marajo jokic in vsiljivcev. Tvoj se očitno preveč trudi in rine v druge, kar jih odbija. Povej mu, da ni nič hudega, če se včasih sam igra. Sej si napisala, da ima družbo izven šole. Bo pa drug mesec ali pa naslednje šolsko leto bolje. Ne dramatiziraj, ker otrok rabi močno mamo za oporo, pogum in samozavest. Verjemi, da čuti tvoje skrbi, kar mu pri tem samo škodi.
Otrok ni žrtev. Se ne spravljajo nanj in ga ne tepejo, vsaj tako ni razumeti. Se ga izogibajo. Zakaj, morajo sami ugotoviti.
Ni treba vsake stvari napihniti in takoj iskati elemente nasilja.
[/quote]
Preberi si malo o psihicnem nasilju in posledicah le-tega. Po moznosti preden druga mnenja in komentarje oznacujes za “neumne”.
šola je kar stresno obdobje, otroci iz nižji razredov se še veliko igrajo med urami, v podaljšanem itd… in če si sam, je to hudo.. in ko je otrok izločen, si še bolj želi v družbo in med vrstnike, ki ga morda ravno zato, ker se trudi priti med njih še bolj potisnejo vstran. Doživeto pri mojem otroku. ko je skapiral, da je bolje, če ne rine k njim, je postalo ok, so ostali prišli k njemu, si je uspel pridobiti 3 prijatelje in nato je šlo navzgor. Res je hudo to za otroke, a sami morajo čez to, je del odraščanja. In prej kot slej čisto vsak spozna, da ne more biti vedno prvi, vedno najboljši, vedno najbolj priljubljen…vsi smo šli po enaki poti…
Ja, imeli tak problem. Moj nasvet otroku je bil, da sigurno ni sam brez prijateljčkov. Naj poišče tistega v razredu, ki je tudi odrinjen. Ni treba, da je fant. Ni pomagalo preveč. Potem pa je naslednje leto v razred prišel nov fant, s katerim sta še zdaj, ko sta že v srednji šoli najboljša prijatelja.
Nismo pa šli v šolo, ker otroka noben ne maltretira – temu se reče socializacija. da otrok sam poštudira, v čem je njegovo obnašanje moteče, zakaj je sam, zakaj ga zavračajo. Če bi bil kdo hudoben do njega, bi vaš odnos še razumela, tako pa ne.
In packi ste vi, ki zmerjate otroke, ker zavračajo družbo nekoga – predstavljajte si, da bi vam vsiljevali nekoga, do kogar vam ni. In potem bi bila oseba, ki jo z utemeljenim razlogom zavračate, “žrtev”.
Moj sin je bil konkretno odrinjen zato, ker je bolj mirne sorte, fantje pa so bili bolj živahni. Vse poznam, so bili krasni otroci in zdaj so krasni najstniki, samo takrat pač niso bili kompatibilni. In zato naj se jezim nanje??
Mi smo imeli enake težave. Naša je izredno občutljiva.
Potem smo začeli se aktivno družit z dvema družinama sošolk, povabili smo jih k nam, šli tja na obisk, se dogovorili za skupen obisk igrišča, igral ipd. in so se spoprijateljili najprej na domačem terenu, sedaj pa so še v šoli best frendi.
Tako tudi vidiš, kako funkcionira s prijatelji in ga lahko opolnomočiš pri njegovih manjkih.
Ne obupaj. Priredita z otrokom zabavo in povabita nekaj sošolcev, za začetek ne preveč, pa spet ne premalo, ker vsi verjetno ne bodo prišli. Naj se igrajo, pa speči palačinke, medtem ko jih bodo mazali opazuj kakšna je njihova interakcija, morda najdeš vzrok zakaj ga ne sprejmejo. Ne preveč analizirat, včasih se stvari same še najlepše razpletejo. Potem večkrat povabi sošolce in se potrudi, da jim bo pri vas prijetno (palačinke ali kaj podobnega včasih dela čudeže). Pa veliko sreče!
Tvoj otrok je fant in je star 7 let, hodi verjetno v 1. ali 2. razred in piše, da nosi v šolo pobarvanke, da bi barvali z njim??? mogoče punce bi barvale, ampak punce se družijo s puncami in jim ni da bo en z njimi barval, kar en in še fant, punce so zelo izbirčne pri družbi že od malega.
Fantje bi ga komot vzeli zraven,samo kaj ko je on za njih poženščen. Očitno ga fantovske igre ne pritegnejo.
Ima problem in še lep čas ga bo imel. v srednji šoli bo boljše.
Glede na vse mozne scenarije,ki so ti jih napisal je se mene groza. Pa vendar mislim,da ni tako hudo. Razrednicarki omeni problem,prosi jo naj ga ne izpostavi,naj na naslednji razredni uri razpravljajo o obcutkih,o izlocevanju….bos videla da bo kmalu vse ok… nisi osamljena…vsaj enkrat v solanju se slednji sreca s tem…srecno