Zanima me, kako vam je uspelo, da imate normalno prehrano, da se ne nažirate, kako si te zadeve uredit v glavi.
Nisem debela, mogoče kakšnih 5 kg preveč, ampak za to se moram pazit, samo vsake toliko se spustim iz vajeti in takrat »požerem« vse kar vidim, recimo 300 g čokolada je zame mačji kašelj, pa sendvič pa kosilo, pa joj, in to me drži par dni, potem se nekako spravim k sebi, ampak vedno sem v nekem začaranem krogu, vedno enako, že vrsto let in to ni ok. Leta so tu, začelo se bo nabirat, takrat ko imam te navale hrane, sem tudi popolno brez energije, lena, skratka groza na kvadrat…vedno znova si govorim, jutri pa res….ampak tega jutri pa ni..
Ima kdo kakšne izkušnje s tem?
Pa ne mislit, da se drugače stradam, niti slučajno, pač normalno jem, zajterk, kosilo, sadje, večerja kaj lahkega, pridejo dnevi pa ufffff….pa sladkarije te me bašejo…
ENOSTAVNO NE ZNAM NORMALNO JEST!!

Najprej se znebi vsega glutena in veliko, večino škrobnih živil.
Ajda, koruza, proso, riž, oves, so možnosti za nadomestek žitaric, torej brez kruha in slačic ne boš.
Sladkor zamenjaj z medom ali ga opusti.
Pa krompir, pivo in gazirane pijače.
Dobro vino pa le kakšen kozarček, če ti paše.
Kava, malo. Poskusi uporabljati pravi grenki kakav, v mnogih oblikah.
Meso in maščobo po želji, zelenjavo brezškrobno, ter sadje.
Če ti mleko odgovarja, ni problem, sicer zasluzuje, pojav vnetja.
Jajca niso problem.

Taka prehrana sama po sebi pelje k normalni telesni teži, ob normalnem gibanju.
Hobi pa ples, kar doma, sama s seboj.

Če si čez 40, uporabljaj mgcl transdermalno, pojav brez energije bi izginil, spanec se normalizira.

Pomembno je redno odvajanje, brez ostankov.
Dober probiotik, laneno seme, zmleto, 1 žlica dnevno, črna redkev, suhe slive, kajenski poper, itd.

Brez muke lepo, da bi rada avtorici pomagala, samo tole tvoje črevasto komplicirano pisanje takoj odbije človeka, da bi sploh probal začet hujšat.

Za začetek…pač ne kupiš čokolade, salamc,žemljic, sirčkov, prigrizkov. Saj sami ti ne skačejo v voziček v trgovini, kaj?
Ko te prime, poglodaš par korenčkov in to je to. Če nimaš doma, se ne moreš prenažirati, nemogoče popolnoma.

Redno odvajanje je pomembno predvsem za zdravje, tudi za hujšanje.
To, kar ji je napisala, je obče poznano, nič komplicirano.
Kaj je tebi tukaj komplicirano?

v trgovini ne kupiš bedarij, pa bo
sj vem da ko stojiš v vrsti za blagajno pa gledaš vse tiste male čokoladke, je jeba 🙂

doma nimam več nobenega junk fooda, je pa velik sadja
glede na to da mi zapaše na dan samo kak jabuk al pa bana, pomen da nismo tolk lačni kokr lohka pojemo čipsa, čokolade ipd

Redno odvajanje je pomembno predvsem za zdravje, tudi za hujšanje.
To, kar ji je napisala, je obče poznano, nič komplicirano.
Kaj je tebi tukaj komplicirano?
[/quote]
Prvi komentar glej, ima dva.

Se samo vzame pisalo in izpiše pod za in pod proti/izloči. Nobenih črev.
Je pa 100procentno uporabno!

Sicer pa tebi niti ni namenjeno, niti ji nisi podala enega samcatega uporabnega podatka, kajne!
S črevi in brez črev.

Se samo vzame pisalo in izpiše pod za in pod proti/izloči. Nobenih črev.
Je pa 100procentno uporabno!

Sicer pa tebi niti ni namenjeno, niti ji nisi podala enega samcatega uporabnega podatka, kajne!
S črevi in brez črev.
[/quote]

Ne se razburjat. Stres škodi.

…. in to napiše nekdo, ki se tudi od daleč (ne sam, ne kdo od bližnjih) ni srečal s problemom prenažiranja!
Avtorica, jaz te popolnoma razumem…. ker sem (bila) sama na iste, zato naj ti opišem svojo izkušnjo. Posledica prenažiranja (a samo sladkarije – te pa vsakodnevno v NENORMALNIH količinah) je bilo pridelanih 40 kg dodatne teže.
Pred dvemi leti sem se vzela v roke in črtala popolnoma ves sladkor in sladke izdelke. Izgubila 40 kg, tako da imam sedaj čisto normalno težo za svoja leta in postavo.
A kar želim poudariti pa je, da se še zmeraj ne pritaknem ničesar sladkega. Ker vem, da bi me 1 sam, samcat piškot (ali 1 košček čokolade) odpeljal nazaj…. Ker sem kot džanki ali zazdravljen alkoholik. Tudi pikice si ne privoščim, ker vem, da nimam meje…..
Vprašanje, koliko časa se mi bo uspevalo bremzati in brzdati. Ker priznam, da imam občasno kar hude krize. Še zmeraj!!
Je pa dejstvo, da se počutim -odkar sem črtala cuker- bistveno bolje. Mnogo več imam energije, volje.
Moje laično mnenje je, da je beli sladkor (in pa vsa “štacunska” sladkarija) dejansko zasvojljiva…. 🙁

Avtorica, žal nimam pametnega nasveta. Pač…. trudiš se za “klik” v glavi. Ki lahko da se zgodi, lahko da ne….. Če se – super. Ne bo nekega hudega truda in odpovedovanja pri prenažiranju. Če se ne, pa pomaga zgolj izjemna volja in trma! Srečno!

Živiš sama?

Očitno se na vsake toliko prekuriš, saj praviš, da si v obdobju prenažiranja tudi brez energije (hm, kaj je prej, prenažiranje in nato padec energije ali obratno?).
Jaz mislim, da bi morala oklestiti tudi teh 5 kg … se pravi, si uredit prehrano, zmanjšat količine (z leti tako ali tako rabimo vse manj kalorij), uvesti redno gibanje, dovolj je pol ure na dan. Sploh takrat, ko imaš obdobje prenažiranja, se skušaj premagati samo prvič, enkrat … reci si, da moraš zdržati še tri ure. Niti ne cel dan, samo tri ure. Pojdi ta čas raje ven, na sprehod, na kak hrib, pospravi po stanovanju ali karkoli, samo ne bodi nekje blizu hladilnika in skušnjav. Če boš zdržala tri ure, je to mala zmaga in je čisto nepomembno, če boš potem napadla čokolado. Naslednji dan skušaj zdržati 4 ure … in uživaj v tem občutku, da si premagala skušnjavo.

To, kar ti piše brez muke, je prehud jedilnik, za kaj takega se ti mora zgoditi pošten preobrat v glavi. Zmanjšaj količine OH, torej zmanjšaj porcije, jej počasi.

Drugače sem jaz tudi šibka, samo da sem vitka. Mi je bilo pa nazadnje tako slabo od čokolade, da se mi je za nekaj časa zagnusila.

Ne se razburjat. Stres škodi.
[/quote]

Ta je pa glavni glede prenažiranja, tega sem še izpustila.
Vendar ti je ratalo, bravo ti.

…. in to napiše nekdo, ki se tudi od daleč (ne sam, ne kdo od bližnjih) ni srečal s problemom prenažiranja!
Avtorica, jaz te popolnoma razumem…. ker sem (bila) sama na iste, zato naj ti opišem svojo izkušnjo. Posledica prenažiranja (a samo sladkarije – te pa vsakodnevno v NENORMALNIH količinah) je bilo pridelanih 40 kg dodatne teže.
Pred dvemi leti sem se vzela v roke in črtala popolnoma ves sladkor in sladke izdelke. Izgubila 40 kg, tako da imam sedaj čisto normalno težo za svoja leta in postavo.
A kar želim poudariti pa je, da se še zmeraj ne pritaknem ničesar sladkega. Ker vem, da bi me 1 sam, samcat piškot (ali 1 košček čokolade) odpeljal nazaj…. Ker sem kot džanki ali zazdravljen alkoholik. Tudi pikice si ne privoščim, ker vem, da nimam meje…..
Vprašanje, koliko časa se mi bo uspevalo bremzati in brzdati. Ker priznam, da imam občasno kar hude krize. Še zmeraj!!
Je pa dejstvo, da se počutim -odkar sem črtala cuker- bistveno bolje. Mnogo več imam energije, volje.
Moje laično mnenje je, da je beli sladkor (in pa vsa “štacunska” sladkarija) dejansko zasvojljiva…. 🙁

Avtorica, žal nimam pametnega nasveta. Pač…. trudiš se za “klik” v glavi. Ki lahko da se zgodi, lahko da ne….. Če se – super. Ne bo nekega hudega truda in odpovedovanja pri prenažiranju. Če se ne, pa pomaga zgolj izjemna volja in trma! Srečno!
[/quote]

Bravo, kapo dol, dve leti brez sladkega, uufff tega si sploh ne znam predstavljat….jaz bi rada bila tako kot moja prijateljica, glej na mizi je čokolada in vzame košček dva, piškot dva, kaj pa jaz, ok ali nič, ali pa “požerem” vse, ker danes lahko, saj jutri pa res začnem ne….pa ne govorim o nekem hujšanju, pač o dobrem počutju, pa toooo….

Nisem sama, imam družino, otroke, ki me popolnoma zasedejo, kužeka, ki ga vozim na sprehode, prijatelje za kolesarjenje, pohode, moža za ha ha ha…se gibljem samo po moje me baše sladko, ker ko pa tu podležem, mi je za vse ostalo vseeno, potem pa sendvičmin spet lak sladkega, glede na to, koliko tega “sranja” pojem, sem tak vitka…in ja prvo sladko, potem pa brez energije:)

rabiš močno voljo, brez muka pač ne bo šlo, ampak če hočeš to presekati na lahek način ne bo šlo, to moraš vedeti. vse je odvisno kakšen karakter si.
ponavadi se pride do uspeha s trudom in ne na lahek način

Bravo, kapo dol, dve leti brez sladkega, uufff tega si sploh ne znam predstavljat….jaz bi rada bila tako kot moja prijateljica, glej na mizi je čokolada in vzame košček dva, piškot dva, kaj pa jaz, ok ali nič, ali pa “požerem” vse, ker danes lahko, saj jutri pa res začnem ne….pa ne govorim o nekem hujšanju, pač o dobrem počutju, pa toooo….
[/quote]
Hvala, Vaše mnenje!
Ja, natanko to…. da bi človek imel “mero”…. Sploh ni težava v zaužitju sladkega, če ima človek mero…. A eni je nimamo. Sploh! In ja, PO podvigu prenažiranja je počutje katastrofalno. Tako v fizičnem smislu (slabost, otopelost, napihnjenost…) kot psihičnem smislu (slaba vest!).
Tako da, avtorica; če te kaj tolaži: popolnoma se lahko poistovetim s teboj, tvojimi občutki! Žal pa več od tega ne zmorem…. 🙁 vsak mora sam. 🙁

Bravo, kapo dol, dve leti brez sladkega, uufff tega si sploh ne znam predstavljat….jaz bi rada bila tako kot moja prijateljica, glej na mizi je čokolada in vzame košček dva, piškot dva, kaj pa jaz, ok ali nič, ali pa “požerem” vse, ker danes lahko, saj jutri pa res začnem ne….pa ne govorim o nekem hujšanju, pač o dobrem počutju, pa toooo….
[/quote]

Pod postom brez muke sem naštela živila, ki sem jih začela uporabljati, tudi za sladkarije, ki ne delajo nobenih problemov.
Šele z izločitvijo žitaric, ki proizvajajo cuker, ter glutena in škroba, mi je uspelo, ter stresa, tudi podzavestnega.
V bistvu niti ne pazim na količino hrane, ki jo pojem, držim se le vsebine.
Bila sem nenormalno napihnjena, črevo ni izločalo, odvisna od OH, kar je trajalo nekje tri mesece, povsem normalno.
Napihnjenosti ni več, trebuh izginil itd.
Nič več potrebe po prenažiranju! Noro dobro, hitro, brez lakote!

Hvala, Vaše mnenje!
Ja, natanko to…. da bi človek imel “mero”…. Sploh ni težava v zaužitju sladkega, če ima človek mero…. A eni je nimamo. Sploh! In ja, PO podvigu prenažiranja je počutje katastrofalno. Tako v fizičnem smislu (slabost, otopelost, napihnjenost…) kot psihičnem smislu (slaba vest!).
Tako da, avtorica; če te kaj tolaži: popolnoma se lahko poistovetim s teboj, tvojimi občutki! Žal pa več od tega ne zmorem…. 🙁 vsak mora sam. 🙁
[/quote]

Bom probala nekaj no….madonca, pa ta slaba vest, pa napihjenost, jao jao jao…pa kaj dve leti niti enega kosa sladkega??? Niti enega kosa domačega peciva??????

Nisem sama, imam družino, otroke, ki me popolnoma zasedejo, kužeka, ki ga vozim na sprehode, prijatelje za kolesarjenje, pohode, moža za ha ha ha…se gibljem samo po moje me baše sladko, ker ko pa tu podležem, mi je za vse ostalo vseeno, potem pa sendvičmin spet lak sladkega, glede na to, koliko tega “sranja” pojem, sem tak vitka…in ja prvo sladko, potem pa brez energije:)
[/quote]

Daj si enkrat ta izziv. Da tri ure počakaš. Pojdita s psom raje na en pohod.
In zapomni si, kako grozno je, ko se prenaješ, in kako dobro se počutiš, ko se ne. Magari si nekam napiši.
Mene je zdaj res minilo že za nekaj časa. Rada sama pečem, ampak ne s sladkorjem, uporabljam med, sirupe, kokosov sladkor, dajem minimalne količine. Sladkega okusa sicer sploh ne maram! Noro res, ko imam pa požrtije, pa prav hočem tisto pocasto milko. No, zdaj nazadnje me je malo izučilo.
Ne vem, koliko si stara, ampak ti povem, da je z leti vedno slabše, začne te tudi dajati kaka kislina, jaz zelo hitro občutim kak džank food in se tega že nekaj let sploh ne grem več, ne hodim več h kitajčkom, če gremo v gostilno, samo v preverjene in malo dražje. Kile boš pa tudi vedno težje krotila … In ni vredno, res ni vredno tvojega zdravja in dobrega počutja.

Prenažiranje se bo nehalo, ko boš čustveno oporo našla pri ljudeh, namesto v hrani.

Daj si enkrat ta izziv. Da tri ure počakaš. Pojdita s psom raje na en pohod.
In zapomni si, kako grozno je, ko se prenaješ, in kako dobro se počutiš, ko se ne. Magari si nekam napiši.
Mene je zdaj res minilo že za nekaj časa. Rada sama pečem, ampak ne s sladkorjem, uporabljam med, sirupe, kokosov sladkor, dajem minimalne količine. Sladkega okusa sicer sploh ne maram! Noro res, ko imam pa požrtije, pa prav hočem tisto pocasto milko. No, zdaj nazadnje me je malo izučilo.
Ne vem, koliko si stara, ampak ti povem, da je z leti vedno slabše, začne te tudi dajati kaka kislina, jaz zelo hitro občutim kak džank food in se tega že nekaj let sploh ne grem več, ne hodim več h kitajčkom, če gremo v gostilno, samo v preverjene in malo dražje. Kile boš pa tudi vedno težje krotila … In ni vredno, res ni vredno tvojega zdravja in dobrega počutja.
[/quote]

Točno tako, kg vedno težje krotim, da ne govorim o napihjenosti, pa kislina, pa slab občutek pa joj na joj na kvadrat…stara 44…grozna sem:)

Pod postom brez muke sem naštela živila, ki sem jih začela uporabljati, tudi za sladkarije, ki ne delajo nobenih problemov.
Šele z izločitvijo žitaric, ki proizvajajo cuker, ter glutena in škroba, mi je uspelo, ter stresa, tudi podzavestnega.
V bistvu niti ne pazim na količino hrane, ki jo pojem, držim se le vsebine.
Bila sem nenormalno napihnjena, črevo ni izločalo, odvisna od OH, kar je trajalo nekje tri mesece, povsem normalno.
Napihnjenosti ni več, trebuh izginil itd.
Nič več potrebe po prenažiranju! Noro dobro, hitro, brez lakote!
[/quote]

Moram poiskat ta post, me prav zanima kaj si nadomstila s sladkim…gluten in škrob si črtala, torej tudi nič testenin, krompirja, kruha???

Moram poiskat ta post, me prav zanima kaj si nadomstila s sladkim…gluten in škrob si črtala, torej tudi nič testenin, krompirja, kruha???
[/quote]

jaz ti pa povem na podlagi lastnih izkušenj, da take enostranske diete šele povzročijo pri meni napade prenažiranja.
ti imaš psihološki problem in ga s hrano ne boš rešila.
ugotovit moraš, kaj v resnici hočeš zadovoljit, ko goltaš hrano vase. katera potreba je pri tebi nezapolnjena.

problem pri hrani od rojstva dalje je, da smo nekateri ljudje naučeni vsako nelagodje pozdravit s hrano. si bil dojenček in si se jokal, ker te je zeblo, te je kaj bolelo, si rabil bližino mame, mama ti je pa v odgovor v usta porinila zizo ali flaško, pa je bil mir.

ti lahko črtaš vse, od glutena do cukra do mleka do maščob do ogljikovih hidratov… pa tega v sebi ne boš rešila.

Kot bi brala svoj način prehranjevanja. Že včeraj sem se prenajedla. Vsega, kar sem si poželela. Pojedla sem pet krofov, škatlo piškotov, pol štruce kruha s sirom in mortadelo. Zraven pa kosilo, testenine z golažem, zvečer grško solato.
Vsega preveč in strašno hitro jem, sama ne vem kako ustaviti to požrešnost brez konca.