Tu imate višine plač v JS – realnih – učitelji, zdravniki, cariniki, knjižničarji, igralci
Se vam zdi, da je JS res tako malo plačan? Meni se zdi, da so njihove plače rastle kar konkretno.
Vaš link
Če pa že želijo vrnitev na predkrizno raven, naj se tja vrne tudi število zaposlenih v JS. Saj nam je bilo takrat prav v redu, zakaj torej kljub vedno večji uporabi modernih tehnologij toliko več zaposlenih? V gospodarstvu je to ravno obratno!
Ali res potrebujemo v šolstvu 59.163 zaposlenih?
Največji del javnega sektorja pomenijo zaposleni v vzgoji in izobraževanju, julija letos jih je bilo, merjeno z urami, že 59.163, kar je za 3,7 odstotka več kot julija 2015. Sledijo zaposleni v zdravstvu: teh je 36.093, kar je 5,9 odstotka več kot pred dvema letoma. Zaposlenih na ministrstvih in v organih v sestavi je 28.308 ali za 8,9 odstotka več kot julija 2015. V socialnem varstvu je (po urah) 12.721 zaposlenih ali za 5,4 odstotka več.
VIR:
https://www.finance.si/8863912/Poglejte-koliko-zasluzijo-ucitelj-zdravnik-carinik-policist-knjiznicar-igralec
Moje vprašanje glede na videno:
1. Ali je pošteno naslednje razmerje?
Zdravnik specialist ima krepko višjo plačo kot visokošolski učitelj. Da ne govorimo o mizeriji podplačanih visokošolskih sodelavcev, ki tega naziva nimajo. imajo pa delovna mesta kot npr. asistent in so po plačah na nivoju policistov.
2. Plača učiteljev je še najbolj primerljiva s plačo policistov.
3. V zdravstvu naštejem ca. 23.000 zaposlenih, pri čemer grem k zdravniku enkrat letno. V šolstvu pa je 24.000 učiteljev. V šolo pa hodijo cele generacije od 6. do 20 leta vsak dan, deloma do 26 leta.
Kdo ima razlog za štrajk?
Ne primerjaj dohtarja in prfoksa, ker žališ dohtarja. Če dohtar naredi napako boš umrl. Če jo naredi prfoks ni nobenega problema.
Znižat šolnikom in zvišat medicinskemu osebju in pojačat delavce v zdravstvu, da se začnejo vrste krajšat.
In Ena prfoksa ne bi zdržala en teden dela s pacienti na urgenci kot npr medicinska sestra.
Neumestno je sploh primerjati zdravnike in učitelje. Verjetno je pa tebi na svet pomagala generacija štorkelj, ki so gnezdile na sosednjem raufnku. In zdravniki sedaj oskrbujejo od prvega do zadnjega dne sedaj le še štorklje?
Verjetno je pa za nekatere teoretična šola sama sebi namen, saj se s praktično ‘šolo’ ne uspejo nikdar srečati.
Glede plačnih razrediv naslovi vprašanja Virantu, ki jih je uvedel. Ostalo pa sedaj sprašujejo sedanjega.
A veš un vic, ko pravi slovenc kitajcu, da nas je 2 miljona. Pa vpraša kitajc, v katerem hitelu pa ste? 😄
Moje mnenja je da je prav da ima zdravnik specialist krepko višjo plačo kot visokošolski učitelj. Je le druga, zahtevnejša izobrazba in gre za reševanje življenj, visokošolski učitelji ta življenja bolj kot ne grenijo. Tudi policisti svoje glave nosijo na pladnju in bi morali imeti šeenkrat višje plače kot jih imajo. Enako gasilci, vojaki, med. sestre. In ja, težko se primerjajo z učiteljskimi, ki delajo po 4, 5 ur na dan, pa še to šolskih ur. Menim, da bi bilo pametno urediti urno postavko. Samo bi bilo 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} učiteljev takoj pod minimalcem.
To temelji na POVPREČNIH BRUTO PLAČAH. Kar pomeni, da se dejansko plača Francki, ki dela kot učiteljica in Lojzetu, ki je policist, verjetno sploh ni spremenila. Ker je povprečna in se populacija stara (s tem pridejo napredovanja v razrede in delovna doba – več jih pade v višje plačne razrede), se povprečje zamakne. Ker je bruto in so prispevki vse dražji, mora it bruto gor, da jih lahko pokrije, ali pa bo šel neto dol. Kaj ima večina ljudi raje, če mora izbirat med višjim bruto in nižjim neto?
Saj je dober kazalec, ampak vseeno ga ne smemo brati tako dobesedno. V teh 2 letih se ni učitelju nič dvignila plača, razen kar mu pripada zaradi 2 leti več delovne dobe ali če je med tem napredoval v naziv.
Tisto o številu zaposlenih se pa tudi meni zdi zanimivo. Sem razmišljala, če je 59000 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju preveč. Tako kot vam, se mi zdi ogromna številka. V vzgoji in izobraževanju je sicer najmanjše povečanje zaposlenih (žal ne morem dostopati do članka, ampak predvidevam, da zraven sodijo tudi visokošolski zavodi? Če ja, bi predvidevala, da je največji porast na njihov račun, ker se stalno odpirajo nove visoke šole), ampak vseeno je precej večja skupina od ostalih. Potem sem šla pa malo računat. Od teh 59000 jih 25000 odpade na učitelje, 2400 na visokošolske profesorje, 6000 na vzgojitelje in 6000 na pomočnike vzgojiteljev; skupno 39 000 ljudi. Še vedno se mi zdi veliko, ampak če gremo gledat:
Novembra 2017 je bilo 24500 učiteljev; v šolskem letu 2016/17 (zadnje, za katerega so na SURS podatki) je bilo 178005 osnovnošolcev (mladoletnih in odraslih) + 94601 srednješolcev (mladih in tistih, ki so se začeli šolati naknadno, ali se prekvalificirajo), skupno torej 272606 šolajočih, ki potrebujejo učitelje. To znese 11 učencev na učitelja in malo manj kot 1 učitelja na učenca.
Se vam zdi to pretirano? OK, cel razred otrok potrebuje samo 1 razredno učiteljico in malo drobiža (angleščina, nemščina/italijanščina, včasih glasba, likovni pouk, šport), ampak to se drastično spremeni že na predmetni stopnji OŠ (kjer pač ne more isti človek poučevat angleščine, kemije in športa), kaj šele na srednješolskem nivoju, kjer je ogromno zelo specifičnih predmetov.
Če se glede razmerja učenec/učitelj v OŠ primerjamo z ostalimi državami (Vir: http://data.uis.unesco.org/Index.aspx):
Slovenija 17, ZDA 14.5, Avstrija 11, KItajska 17, Francija 18, Japonska 16, Švedska 12, Švica 10, Rusija 20, Italija 12, Madžarska 11 itd.
Za SŠ je razmerje v Sloveniji 10, v Avstriji in Belgiji 9.5, v Bolgariji 13, na Kitajskem 14, Nemčija 12, Madžarska 10, Nizozemska 14.5, Srbija in Rusija 8.5, ZDA 15, Poljska 9.5, Hrvaška 7, Bosna 10, Švica 9…
Ne vem, meni se zdi dokaj standardno za kolikor toliko razvite države.
Očitno teh 39000 ni tako velika številka. Preostalih 20 000 delovnih mest pa najbrž potem odpade na šolske knjižničarje, socialne delavce in psihologe, kuharje, hišnike, čistilke, tajnice, računovodje, računalničarje, ravnatelje in podobne “podporne mehanizme”. Mogoče je preveč tega? V Sloveniji je 423 vrtcev, 454 OŠ, 28 OŠ s posebnim ali prilagojenim programom in 182 srednjih šol (Vir: http://www.mizs.gov.si/si/); pustimo ob strani dijaške in vzgojne domove, čeprav imajo tudi ti svoje kadre. Skupno je 1087 ustanov, torej pride nekje 18 zaposlenih neučiteljev na ustanovo. Tudi to se mi potem ne zdi več veliko, nekatere te ustanove so ogromne (npr. razni šolski centri, ki se štejejo kot 1 ustanova, čeprav imajo maso dijakov), torej nanje odpade veliko zaposlenih, ampak tudi še tako majhna zakotna OŠ potrebuje čistilko, nekoga ki bo delil malico, hišnika, tajnico, ravnatelja, vsaj en del računovodje itd. Razen, če hočemo pozapreti vse majhne OŠ in izzvati še hujše praznjenje podeželja in še večje socialne razlike.
Ne vem, tudi meni se je zdelo veliko ljudi, ampak ko grem tako računat se mi ne zdi več. Kaj pravite?
Moje mnenja je da je prav da ima zdravnik specialist krepko višjo plačo kot visokošolski učitelj. Je le druga, zahtevnejša izobrazba in gre za reševanje življenj, visokošolski učitelji ta življenja bolj kot ne grenijo. Tudi policisti svoje glave nosijo na pladnju in bi morali imeti šeenkrat višje plače kot jih imajo. Enako gasilci, vojaki, med. sestre. In ja, težko se primerjajo z učiteljskimi, ki delajo po 4, 5 ur na dan, pa še to šolskih ur. Menim, da bi bilo pametno urediti urno postavko. Samo bi bilo 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} učiteljev takoj pod minimalcem.
[/quote]
Pa ti sploh veš o čem govoriš? Moj moz je visokošolski učitelj. Opravil je znanstveni magisterij, doktorat in postdoc. V najuglednejših revijah iz njegovega področja objavlja članke svojih raziskav. Ima prijavljenih in spravljenih v prakso kar nekaj izumov v avtomobilski industriji. V službi nima delovnega casa. To pomeni, da odhaja ob 6h od doma in se vrača ob 19h. Plača naj bo.pa enaka kot pri zdravniku? Oz po tvoje še nižja? Vsak povprečen kirurg ima nižjo izobrazbo, odgovornost je pa tam tam. Dela pa moj mož bistveno več.
Veš, visokosolski učitelji niso tisti, ki imajo pedagoško.
Uf kolk zgrešenih zgrešenih pogledov. Povprečni zdravnik je dobro izšolan obrtnik, ki mora odgovorno opravljati svojo obrt. Visokošolski učitelj, vsaj v naravoslovju je tako, je nekdo, ki ustvarja in širi nova znanja s čimer vleče družbo naprej. To delo bi moralo biti najbolj cenjeno, da bi dejansko dobili najsposobnejše ljudi. Kot marsikaj v naši vasici, so pa res ti ideali šli u 3 krasne in se na teh mestih kopiči nesposoben kader, katerih edina sposobnost je, da poskrbijo zase. Ampak točno zaradi tega, ker jih toliko ljudi vidi le kot oviro pri tem, da pridejo do svojega papirja in ne cenijo znanja, ki bi ga lahko na tem nivoju izobraževanja dobili.
Draga Njanja.
Sem letnik 1973. V mojih časih smo imeli v razredu 36 do 38 otrok in enega učitelja. Imeli smo grafoskope, eno knjigo in zvezek, so se pa takrat začeli uvajati delovni zvezki, ki so ostali 90 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prazni. O kakšnem internetu so naši učitelji lahko le sanjali. Nivo znanja ni bil nič slabši, morda celo boljši. Red je bil večji. Kosila otroci niso imeli, ker še nismo imeli kuhinje, ki se je gradila šele v 4. razredu (tam nekje).
Zelo bi bila vesela, če bi naredila še enkrat izračun in ugotovila, če so bili naši učitelji morda superljudje, ker so imeli tako velike razrede in so vse to zmogli? Po moje učitelji danes “pokrepajo” v takšnih razmerah.
Če bi bilo to res, bi bila bruto plača univerzitetnega učitelja nov. 2015 2482€, kar nikakor ne more držati. To so vseeno večinoma precej sposobni ljudje, ki bi si uspeli poiskati bolje plačano dela. Toliko sanjačev, ki so srečni samo zato, ker lahko delajo v dobrobit človeštva pa vseeno ni med njimi. Medij, ki kaj takega objavi dela v interesu nekoga in zato objavlja take lažne novice.
Našo novo OŠ so odprli leta 1976, velika kuhinja in velika jedilnica, nikoli se v naši OŠ ni jedlo v razredih.
Otrok v razredih 19-24, odvisno od generacije, dva oddelka. Na razredni stopnji po en učitelj, na predmetni skoraj za vsak predmet drug (OK, npr.biologija+kemija isti, fizika+tehnika isti).
Delovne zvezke smo imeli ves čas in smo jih kar pošteno uporabljali. Pa kopirane učne liste še kot dodatek tudi.
Ja, interneta pa takrat ni imel nihče.
Red pa je res bil drugačen, ker so imeli učitelji bistveno več pravic kot pa sedaj, še čistilke smo spoštovali in jih ubogali.
Našo novo OŠ so odprli leta 1976, velika kuhinja in velika jedilnica, nikoli se v naši OŠ ni jedlo v razredih.
Otrok v razredih 19-24, odvisno od generacije, dva oddelka. Na razredni stopnji po en učitelj, na predmetni skoraj za vsak predmet drug (OK, npr.biologija+kemija isti, fizika+tehnika isti).
Delovne zvezke smo imeli ves čas in smo jih kar pošteno uporabljali. Pa kopirane učne liste še kot dodatek tudi.
Ja, interneta pa takrat ni imel nihče.
Red pa je res bil drugačen, ker so imeli učitelji bistveno več pravic kot pa sedaj, še čistilke smo spoštovali in jih ubogali.
[/quote]
Ne vem, kam si ti hodila, v SG OŠ se je v letih, ki jih omenjaš, jedlo v razredih, učencev je bilo po 30-33 na razred, delovnih zvezkov ni bilo.
Ja, res je. Ampak standardi znanja in potrebne veščine so bile drugačne (kar ni krivda učiteljev, še ministrstva ne), otroci so prišli v šolo z drugačnim tipom predznanja (manj “šolskega” znanja, pa več “življenjskega” znanja, med otroci so bile manjše razlike v predznanju, otrok s posebnimi potrebami je bilo v navadni OŠ za peščico, ker so jih prerazporedili v posebne šole, kar jih je pa bilo se jim ni nihče prilagajal, to, da ni bilo interneta je kvečjemu plus, ker je učitelj skoraj brez vseživljenjskega izobraževanja vedel več, kot so njegovi učenci sploh lahko, saj niso mogli priti do informacij brez njegovega vodstva, starši so podpirali učitelje in jim zaupali (takrat je bil učitelj še zelo spoštovan poklic), učitelji se niso bali odvetnikov, če niso pretepali, spolno zlorabljali ali kaj podobnega, manj je bilo učbenikov in delovnih zvezkov ter počasneje so se posodabljali.
Moja mama je začela učiti leta 1977 (ali 1978? – nisem sigurna), naslednje leto gre v penzijo. Učila je torej v obeh tipih razmer, pa krepava danes, ne takrat. Ne v razredu, da ne bo pomote, v razredu je imela vedno isti red (vedno j veljala za strogo, še najbolj prvih 10 let). Krepava zaradi vsega izven razreda. Je pa bila seveda takrat mlada in je imela več energije kot zdaj. Ko poskuša bit objektivna, pravi da je bilo delo v razredu takrat lažje. Si lahko poslal ven, si lahko dal dodatno delo, standarde in kriterije si postavljal kakor si hotel sam, ne da bi 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} časa porabil za to, da se pravno zaščitiš, učenci so bili navajeni delati sami, v tišini, da si ti ta čas napisal v dnevnik tiste malenkosti, ki si jih pač moral, nisi jih rabil naučit stat v vrsti (v 7. razredu!), poslušati navodila, razumeli so besedo ne, če si poslal k ravnatelju je bila to resna sankcija, si lahko nenapovedano vprašal in dal kolikor se ti je zdelo, da bi moral dat, če si starša poklical na govorilne ure sta bili samo 2 varjanti – ali ni prišel, ali pa je prišel in se je stanje takoj drastično popravilo – nisi rabil za isti razred sestaviti 3 tipe istega testa zaradi učencev s PP, vsi učenci so govorili slovensko oz. nekaj slovenščini podobnega (torej ni bila njihova materinščina ne-jugoslovanski jezik) itd.
zato imajo 300 eurov višje plače kot delavci v gospodarstvu za enako izobrazbo
povedali včeraj na tv 3
že itak jih je dobra tretjina preveč…spet moramo pogledati interes komunistov ki si želijo čimveč volilcev da bi še naslednjih 80 let vladali, da bi se čimbolj zakrila slika teh zločincev
volite rdeče..to je najbolj pametno vsaj ne boste ostali brez službe..garantirano
saj ni za to temo, sam eni ste že sitni
Cockpit je napisal/a: ↑
Ko srecam nekoga, ki ga poznam ,na poti iz sluzbe domov, se mi vcasih zgodi, da ga pozdravim namesto z dobro jutro z dober vecer ali obratno. Mi je potem prav nerodno.
eno jutro sem morala službeno poklicati na uredništvo Večera … tam se predstavijo: Večer, prosim!
jaz pa: Dober večer! vežite me v tajništvo …