Težka zgodba, rad bi šel na operacijo in zbira denar. Namesto božičnih daril lahko donirate za ta namen in pomagate človeku, da bo prej zbral za operacijo.

V upanju, na pomoč in delitev tega e-maila se vam najlepše zahvaljujeva!
Prošnja za donacijo pri zapleteni operaciji tumorja v desni možganski polobli v Nemčiji
Spoštovani!
Sem Boris Krajnc, star sem 35 let in živim v Otiškem Vrhu, manjšem naselju v bližini Dravograda. Zaposlen sem bil kot računalniški programer, sedaj sem upokojen (invalid prve stopnje). Do resne bolezni sem bil s svojim življenjem zelo zadovoljen, poln idej in optimizma sem načrtoval svojo prihodnost. Prijetne trenutke, ki sem jih prej preživljal s prijatelji, so sedaj zamenjali mučni dnevi v zdravstvenih ustanovah, kjer so si zdravniki prizadevali najti najboljšo rešitev za moje stanje.
Moja zgodba z boleznijo se je začela leta 2010, ko se mi je svet postavil na glavo. Takrat so mi odkrili možganski tumor, dignostificirali so mi ga v desni hemisferi možganske poloble. Do letošnjega leta sem živel s tumorjem, ki mi ni povzročal drugih težav kot epileptične napade. Sicer so bili kar pogosti, a z zdravili mi jih je uspelo nadzorovati. Sprejel sem to nadlogo in poskušal živeti dokaj normalno življenje. Na vsakih 6 mesecev sem imel magnetno resonanco, ki pa ni pokazala kakšnih bistvenih sprememb. Zdravil sem se s komplementarno medicino in imel karseda kakovostno življenje, prilagojeno mojemu stanju. To, da sem s svojima otrokoma lahko šel na sprehod, je bilo zame pravo bogastvo in v največje veselje ter zadovoljstvo. V zadnjem času se je moje stanje poslabšalo, zelo sem utrujen, veliko časa počivam in tudi z otrokoma ne morem več preživljati časa aktivno kot prej.
Zaradi vseh zbranih informacij in dejstva, da bi kemoterapija pri mojem tumorju zelo malo pomagala (zaradi možganske bariere), sem tovrstno zdravljenje odklonil. Sklenil sem, da dokler ne bo treba, ne bom tvegal s kakšno operacijo. Letos pa se mi je stanje zelo poslabšalo. Dobil sem dva edema, tumor je zrastel in napredoval v progresu. Stanje se mi je tako poslabšalo, da mi odpovedujejo noge in se sesedem, upočasnil se mi je govor in razmišljanje, postal sem počasnejši, šibkejši, veliko stvari pozabim. Zaradi zdravil, ki do neke mere zmanjšujejo edem, sem zatečen, še bolj okoren, a povrh sem dobil še sladkorno bolezen, ki je posledica zdravil.
Vse našteto me je prisililo, da sem začel intenzivno razmišljati o operaciji. Po vseh strokovnih zdravstvenih posvetih, ki sem jih dobil od zdravnikov specialistov pri nas, mi je ostalo kruto dejstvo, da je operacija zelo tvegana in v Sloveniji neizvedljiva, saj enostavno nimajo takšnega nadzornega monintoringa. Prav tako je zaradi tumorjeve občutljive lokacije tako rekoč nemogoča. Doma nimam več nobene druge izbire, a odprla se mi je nova priložnost – možnost operacije v Berlinu. Tam so takšne vrste operacij varne in uspešne. Pisal in poslal sem rezultate magnetne preiskave na kliniko Charité v Berlin, prof. dr. Petru Vajkoczyju, nevrokirurgu, ki je eden izmed najboljših v Evropi. Na podlagi njegovega dosedanjega dela in odgovora, s katerim mi je prižgal iskrico upanja, verjamem in zaupam, da me lahko uspešno operira. Odpisal mi je namreč, da je operacija (večja resekcija tumorja) nujno potrebna. Na tej kliniki uporabljajo poseben navigacijski sistem, ki med samo operacijo točno določa, koliko in do katere mere lahko odstranijo določen del tumorja, da ne poškodujejo delov, ki so pomembni za govor, gibanje, motoriko in druge funkcije, ki so povezane z desnim delom možganov.
Operacija je torej trenutno edina rešitev, ki mi še ostane, da spremljam svoja otroka pri odraščanju in znova zaživim dokaj kakovostno življenje v krogu svojih domačih. Da pa bi dobil želen datum operacije, moram vnaprej plačati celotno operacijo, ki znaša 39.404,00 EUR, teh stroškov pa, žal, sam ne morem kriti, saj je dohodek, ki ga prejemam kot upokojenec, zelo nizek in ne zadošča niti za moje osnovno preživetje. Že zdaj brez žene, družine, sorodnikov in prijateljev ne bi zmogel poskrbeti za osnovne življenjske potrebe.
Vem, življenje je sestavljeno iz padcev in vzponov, to sem sprejel. Vem pa tudi to, da se moram boriti, da moram preživeti, ker si to neizmerno želim. Hočem živeti, da bom lahko spremljal odraščanje svojih dveh sinov, Vita (3 leta) in Jureta (1 leto) ter ju spremljal na njuni življenjski poti.
Ravno zato vas prosim, da mi pomagate! Pomagajte mi pri zbiranju sredstev, ki mi bodo omogočila drago operacijo v Nemčiji in bolj kakovostno življenje.
V vseh teh letih sem spoznal, da volja do življenja, najsi bo še tako močna in goreča, ni vedno dovolj. Želim si, da moja prošnja ne bi bila potrebna in bi lahko užival v življenju. Zaupam v življenje, zaupam v uspešen operacijski poseg, zaupam pa tudi v vas, dobre ljudi, da mi boste pomagali pri zbiranju sredstev. Zato se vam že v naprej zahvaljujem za vaš prispevek.
Vsaka vaša pomoč je dobrodošla in z vsakim podarjenim centom bom bližje bogastvu, ki sem ga nekoč imel – biti zdrav! Takrat se tega nisem zavedal, zdaj pa vem, da brez zdravja ni dostojnega in kakovostnega življenja, ki bi ga tako zelo rad živel pri svojih 35 letih v družbi svojih najbližjih. Tako zelo rad bi s svojima sinovoma še brcal žogo, tekal po dvorišču in ju opazoval pri njunem odraščanju. Verjamem, da mi s pomočjo operacije lahko uspe. In z vašo pomočjo, saj bom le na ta način lahko zbral sredstva za operacijo.
V teh prazničnih dneh vam želim veliko zdravja, miru in osebnega zadovoljstva ter se vam zahvaljujem za vaš dar pri moji bitki za življenje!
Polona in Boris Krajnc
Prispevek lahko nakažete na račun:
Humanitarno društvo Križemrok
TRR: IBAN SI56 6100 0000 8119 441 (Delavska hranilnica, d. d., Ljubljana)
Koda namena: CHAR
Sklic: SI00
Namen: POMOČ BORISU
Če je kakšno podjetje, ki je pripravljeno donirati, imam pogobo o donatorstvu, ki se lahko uveljavlja kot olajšava za dohodnino (v priponki jo prilagam, vendar mora biti z žigom in podpisom, zato me prosim kontaktirajte in vam jo posredujem)!
Za vse informacije sem vam na voljo: [email protected]
040 354 381 Polona Krajnc
(V primeru, da se vam ne oglasim, vas pokličem nazaj.)

in koliko si donirala?

Vaš link

“Pomemben mejnik v njegovem zdravljenju je bila odločitev za terapije biološke nove germanske medicine, s katero si je svak njegovega sodelavca pozdravil tumor, prav tako v glavi. Ker pa so stroški za vožnje, terapije in zdravila presegali njegove zmožnosti, je pred dvema letoma prosil za donacije. Poleg sorodnikov, znancev in naših bralcev so mu na pomoč priskočili v društvu Zadnje upanje. Stroški so danes sicer že zdavnaj presegli zbrana sredstva, a ko mu zmanjka, mu vedno kdo priskoči na pomoč. “

Če slovenski zdravniki neke operacije zaradi tveganosti in premalo izkušenj ne morejo / ne znajo izvesti, potem je ZZZS dolžan plačati operacijo, ki jo opravijo zdravniki v tujini!!!

Ne poznam konkretnega primera, samo najbrž bi to možnost izkoristil, če bi bilo tako?

Nujno bi bilo potrebno sprožit peticijo, da zdravljenje krije ZZZS! Ne gre za Borisa, gre za vse nas! Mi vplačujemo leta in leta v sistem, ko potrebujemo, pa le ta odpove??

…srčno rad/a pomagam…

Se mi gospod sicer usmili in ne bom izgubljala besed o tem kdo naj bi plačal operacijo, me je pa zbodlo nekaj 7 let se je zdravil s komplementarno medecino, sedaj ko je tumor pač tako velik da mu povzroča probleme bi pa še uradno malo preiskusil….

Takih zgodb je ogromno….

Zakaj se ne pove, koliko pa prispeva zdravstvena zavarovalnica in zakaj tega ne smem vprašat?

Tako je bilo tudi pri Kobilici – najprej ni hotel na operacijo, ko je prislo do zapleta po operaciji se je tudi zdravil sam… dokler ni bilo prepozno. No, je pa res da se on ne pritozuje.

Lahko, da je dolžan, ampak veš, kako to izgleda? Vloga zavrnjena, pritožba, tudi zavrnjena. Zdaj je minilo že več kot 120 dni, štiri mesece. Potem pa v tožbo in je minilo leto, dve, tri. Ko sodišče ugotovi, da ti je ta pravica dejansko pripadala, si ti lahko že mrtev. In takšne hece se ne gredo samo pri nerakavih zadevah, tudi pri raku.

Ne poznam tega primera, vem pa, kako je z ZZZS. Verjemite, da si ne želite vedeti, kako je, ko je ZZZS sicer nekaj dolžan, ampak na to pravico pa čakaš, da vsi mlini zmeljejo.

To je stran vržen denar. Gospod nima možnosti ozdravitve. Od njega je bilo skrajno neodgovorno, da si je ob diagnozi difuznega astrocitoma, ki ima povprečno preživetje od 5 do 10 let, sploh omislil otroke. Že vnaprej je bilo jasno, da bosta zelo zgodaj ostala brez očeta.

Se strinjam, da je zgodba žalostna, vendar se strinjam, da ni edina. Žal se že cel lajf borim za preživetje in smo malo nad pragom revščine in naj zdaj dam zadnje cente in prikrajšam lastne oyroke za božičkova darila, ki so tudi letos praktična oz uporabna.
Ma dovolj imam tega, samo fehtanje na vsakem koraku. Se strinjam bolezen ne izbira kosi tako revne kot bogate, vendar jaz ne zmorem več darovat. Sem zato slaba? Sem morda slaba ker bom svojim otrokom kupila za 30 eur darilo namesto da bi darovala.
Ker sem vedno gledala na druge imam kar umam se pravi ne veliko. Zdaj bom gledala samo še nase oz moje bližnje in ne nabijajye mi slabe vesti dovolj vas imam.

Sta z ženo povedala, da najprej nista želela otrok, vendar ju je potem prepričala zdravnica

https://www.youtube.com/watch?v=nw4ItSlHsno

Tega pa niti pod razno ne verjamem, da če si nekdo NE ŽELI OTROK, da ga potem nek zdravnik prepriča v to.
Če si nekdo ne želi otrok, ga noben zdravnik ne bo v to prepričeval.
Še več, če greš na steriliazacijo in rečeš, da ne želiš otrok, ti nič ne težijo in ti naredijo sterilzacijo, čeprav nimaš otrok.

Na FB piše da so zbrali že polovico denarja.

Sori, draga moja, v isti sapi, ko se izgovarjata na zdravnico, da jima je svetovala naraščaj, hitita praviti, da sta si otrok želela. Odrasla človeka sta, njuna dolžnost je, da si pustita dopovedati, kaj diagnoza difuzni astrocitom pomeni.
Seveda pa Boris danes ne bo priznal, da je do nedavnega “uradno” medicino zavračal z vsemi štirimi in zatrjeval, da bo ozdravel s komplementarno medicino, v prvi vrsti z novo germansko medicino.

http://www.ozdravi.se/

a tole na posnetku na desni je on? Na FB zgleda čisto drugačen, bolj suh

Najbrž so zdravila naredila svoje in je zato tako spremenjen.

Tako debelost naredijo samo tablete zoper shizofrenijo. O koliko tako debelih vidim po Ljubljani.

Ker je pa to območje blizu naši “bogatašinji” Barci, naj mu pomaga ona.

Pa da vidimo njeno ljubezen do bližnjega.

P.S. Škoda, ker Boris ni zaprosil za azil ….

Totalno neodgovorno, da gre s tako diagnozo delat otroka, in to dva! Ko sta se odlocila je ze imel epilepticne napade in dobro je vedel kaksna je prognoza. Tudi ce zbere 10x toliko in se operira pri najboljsih kirurgih ne bo docakal polnoletnosti svojih otrok. In potem si se upa trkati na naso vest. Sebicnost nima meja!