Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

potrebujem nasvet za študenta

Default avatar

ohtanašštudent

Potrebujem nasvet, kako pomagat študentu oziroma, kako ga spodbuditi, mu pomagati pri samomotivaciji...
Fant je na enem najtežjih faksov, kjer ne šteje samo inteligenca, ampak tudi abstrakten način razmišljanja, povezovanje, logika in še kaj. Vsega tega ima v izobilju.
OŠ in gimnazijo je zdeloval z levo roko, brez vsakega problema, vse top, brez da bi za šolo naredil kaj več od domače naloge, pa še to je proti koncu gimnazije nehal delat, če ni bila obvezna.
Zdaj na faksu še vedno ne dela nič, kolokvije izdeluje s 60%.
Ambicije ima pa vesoljske.

Razumem, da je pri skoraj 20ih odrasla oseba in dokaj izoblikovan karakter in mislim, da sva ga kar dobro vzgojila, fant razmišlja svojo glavo in mislim, da pri teh letih ne gre več vzgajat, je pa le moj sin in si želim zanj najboljše, kar se mi zdi povsem naravno za vskega starša v odnosu do svojega otroka.

Vidim, da mu je malo spodneslo tla pod nogami, ker z nič dela ni več najboljši, po drugi strani pa za njegove sanje šestice ne bodo dovolj, bo treba imet višje povprečje ocen, da bo lahko šel naprej.

Mogoče se sliši manipulativno, a iščem prijazen način, da ne izpade kot teženje, kako mu sugerirat, da bo treba malo več delat na faksu, na kakšen način vržt kost, da bo sam razmislil, sam prišel do rešitve, da bo sam poiskal tisto svojo lastno motivacijo, da sam sebe spodbudi k boljšim ocenam?

Zdaj se to sliši kot neko jamranje kontrolfrik mame, ampak res ni tako, ker nisem noben kontrol mama, sine je zelo svoboden in zaupanja vreden, na sploh je super mlada oseba, le jaz sem pač kot prvo mama, kot drugo pa oseba, ki težave rešuje takoj in ne čaka, da nekaj pade z neba, čeprav se zadnje čase učim tudi tega, da včasih je pa treba počakat, a očitno imam pri tem predmetu še vedno same dvojke in bo do petic potrebna še kakšna lekcija ... :)))
Default avatar

tako ja

ohtanašštudent je napisal/a:
Potrebujem nasvet, kako pomagat študentu oziroma, kako ga spodbuditi, mu pomagati pri samomotivaciji...
Fant je na enem najtežjih faksov, kjer ne šteje samo inteligenca, ampak tudi abstrakten način razmišljanja, povezovanje, logika in še kaj. Vsega tega ima v izobilju.
OŠ in gimnazijo je zdeloval z levo roko, brez vsakega problema, vse top, brez da bi za šolo naredil kaj več od domače naloge, pa še to je proti koncu gimnazije nehal delat, če ni bila obvezna.
Zdaj na faksu še vedno ne dela nič, kolokvije izdeluje s 60%.
Ambicije ima pa vesoljske.

Razumem, da je pri skoraj 20ih odrasla oseba in dokaj izoblikovan karakter in mislim, da sva ga kar dobro vzgojila, fant razmišlja svojo glavo in mislim, da pri teh letih ne gre več vzgajat, je pa le moj sin in si želim zanj najboljše, kar se mi zdi povsem naravno za vskega starša v odnosu do svojega otroka.

Vidim, da mu je malo spodneslo tla pod nogami, ker z nič dela ni več najboljši, po drugi strani pa za njegove sanje šestice ne bodo dovolj, bo treba imet višje povprečje ocen, da bo lahko šel naprej.

Mogoče se sliši manipulativno, a iščem prijazen način, da ne izpade kot teženje, kako mu sugerirat, da bo treba malo več delat na faksu, na kakšen način vržt kost, da bo sam razmislil, sam prišel do rešitve, da bo sam poiskal tisto svojo lastno motivacijo, da sam sebe spodbudi k boljšim ocenam?



Zdaj se to sliši kot neko jamranje kontrolfrik mame, ampak res ni tako, ker nisem noben kontrol mama, sine je zelo svoboden in zaupanja vreden, na sploh je super mlada oseba, le jaz sem pač kot prvo mama, kot drugo pa oseba, ki težave rešuje takoj in ne čaka, da nekaj pade z neba, čeprav se zadnje čase učim tudi tega, da včasih je pa treba počakat, a očitno imam pri tem predmetu še vedno same dvojke in bo do petic potrebna še kakšna lekcija ... :)))


Jaz sem se zelo našel v tej tvoji zgodbi, kot tvoj sin, pri meni je bilo zelo podobno. Sedaj imam 30 let, sem razvalina od človeka, zapadel v depresijo in še kaj.. Pazi, da se ne bo enako zgodilo z vašim, če ga bosta preveč matrala.
Default avatar

šestice niso dovolj

mati teži, ker šestice na faksu niso dovolj....

eh ja...

veš kaj, pusti sineta pri miru, ali pa mu postavi mejo, pri kateri ga še financiraš. ko bo povprečje nad 8,5, pa odpreš pipico.

vse ostalo je na zlatu maminem.
Default avatar

svašta

Mislim, da se pa v skoraj 20-letnega študenta mama vtika in sprašuje po forumih, kako ga motivirat, kako ga spodbudit za boljše ocene ... Saj se hecaš, ane? Pri 20 letih je človek odrasel, zna razmišljat s svojo glavo. Če ne zna, si pa pri vzgoji zamudila za vsaj enih 10 let.
In kateri je ta blazno težek faks, ki ga zmorejo samo nadinteligentni in oh in sploh ljudje?
Default avatar

ohtanašštudent

šestice niso dovolj je napisal/a:
mati teži, ker šestice na faksu niso dovolj....

eh ja...

veš kaj, pusti sineta pri miru, ali pa mu postavi mejo, pri kateri ga še financiraš. ko bo povprečje nad 8,5, pa odpreš pipico.

vse ostalo je na zlatu maminem.
V bistvu ne težim, ker ne znam težit, mi nikdar ni bilo treba.
Pipce tudi nimam kaj zapirat, si sam zasluži za svoj luksuz, hrane in postelje mu pa zaradi šestic ne bom odrekla.
Default avatar

ohtanašštudent

tako ja je napisal/a:
ohtanašštudent je napisal/a:
Potrebujem nasvet, kako pomagat študentu oziroma, kako ga spodbuditi, mu pomagati pri samomotivaciji...
Fant je na enem najtežjih faksov, kjer ne šteje samo inteligenca, ampak tudi abstrakten način razmišljanja, povezovanje, logika in še kaj. Vsega tega ima v izobilju.
OŠ in gimnazijo je zdeloval z levo roko, brez vsakega problema, vse top, brez da bi za šolo naredil kaj več od domače naloge, pa še to je proti koncu gimnazije nehal delat, če ni bila obvezna.
Zdaj na faksu še vedno ne dela nič, kolokvije izdeluje s 60%.
Ambicije ima pa vesoljske.

Razumem, da je pri skoraj 20ih odrasla oseba in dokaj izoblikovan karakter in mislim, da sva ga kar dobro vzgojila, fant razmišlja svojo glavo in mislim, da pri teh letih ne gre več vzgajat, je pa le moj sin in si želim zanj najboljše, kar se mi zdi povsem naravno za vskega starša v odnosu do svojega otroka.

Vidim, da mu je malo spodneslo tla pod nogami, ker z nič dela ni več najboljši, po drugi strani pa za njegove sanje šestice ne bodo dovolj, bo treba imet višje povprečje ocen, da bo lahko šel naprej.

Mogoče se sliši manipulativno, a iščem prijazen način, da ne izpade kot teženje, kako mu sugerirat, da bo treba malo več delat na faksu, na kakšen način vržt kost, da bo sam razmislil, sam prišel do rešitve, da bo sam poiskal tisto svojo lastno motivacijo, da sam sebe spodbudi k boljšim ocenam?



Zdaj se to sliši kot neko jamranje kontrolfrik mame, ampak res ni tako, ker nisem noben kontrol mama, sine je zelo svoboden in zaupanja vreden, na sploh je super mlada oseba, le jaz sem pač kot prvo mama, kot drugo pa oseba, ki težave rešuje takoj in ne čaka, da nekaj pade z neba, čeprav se zadnje čase učim tudi tega, da včasih je pa treba počakat, a očitno imam pri tem predmetu še vedno same dvojke in bo do petic potrebna še kakšna lekcija ... :)))


Jaz sem se zelo našel v tej tvoji zgodbi, kot tvoj sin, pri meni je bilo zelo podobno. Sedaj imam 30 let, sem razvalina od človeka, zapadel v depresijo in še kaj.. Pazi, da se ne bo enako zgodilo z vašim, če ga bosta preveč matrala.
Saj zato bi rada zdaj malo podrezala, preden gre pregloboko.
Default avatar

ohtanašštudent

svašta je napisal/a:
Mislim, da se pa v skoraj 20-letnega študenta mama vtika in sprašuje po forumih, kako ga motivirat, kako ga spodbudit za boljše ocene ... Saj se hecaš, ane? Pri 20 letih je človek odrasel, zna razmišljat s svojo glavo. Če ne zna, si pa pri vzgoji zamudila za vsaj enih 10 let.
In kateri je ta blazno težek faks, ki ga zmorejo samo nadinteligentni in oh in sploh ljudje?
Če je tebi za tvoje 20 letnike vseeno, meni ni. Moja mama je stara 75 in njenemu 95 letnemu očetu še vedno ni vseeno ne zanjo, ne za druge njegove otroke.
Default avatar

Sidro

faks je za spoznat ljudi, življenje in osvojit nek način razmišljanja. Za faks nisem delal skoraj nič, dobival šestice in sedmice, pa me to v življenju oz karieri čisto nič ne ovira. Zrelost človek doseže v pozejših letih.
Default avatar

žal

to, da je bil perla v O.Š. in gimnaziji ne pomeni, da bo perla na faxu ;) O.Š. in gimnazija ne data logike, abstraktnega mišljenje,..ponavadi, če si tega sposoben nisi sposoben linearnega mišljenja, ki ga zahtevata O.Š. in gimnazija.
Default avatar

ohtanašštudent

Sidro je napisal/a:
faks je za spoznat ljudi, življenje in osvojit nek način razmišljanja. Za faks nisem delal skoraj nič, dobival šestice in sedmice, pa me to v življenju oz karieri čisto nič ne ovira. Zrelost človek doseže v pozejših letih.
Se strinjam s tem in šestice so pozitivne ocene, ki pripeljejo do diplome. A za podiplomca je pogoj le malo višje povprečje. Če ne bi imel teh ambicij, se sploh ne bi sekirala.
Default avatar

pol se pa nehaj

ohtanašštudent je napisal/a:
Sidro je napisal/a:
faks je za spoznat ljudi, življenje in osvojit nek način razmišljanja. Za faks nisem delal skoraj nič, dobival šestice in sedmice, pa me to v življenju oz karieri čisto nič ne ovira. Zrelost človek doseže v pozejših letih.
Se strinjam s tem in šestice so pozitivne ocene, ki pripeljejo do diplome. A za podiplomca je pogoj le malo višje povprečje. Če ne bi imel teh ambicij, se sploh ne bi sekirala.
pol se pa nehaj sekirat že zdaj.
bo že sam ugotovil, ali je na pravi poti, ali ne
Default avatar

svašta

ohtanašštudent je napisal/a:
svašta je napisal/a:
Mislim, da se pa v skoraj 20-letnega študenta mama vtika in sprašuje po forumih, kako ga motivirat, kako ga spodbudit za boljše ocene ... Saj se hecaš, ane? Pri 20 letih je človek odrasel, zna razmišljat s svojo glavo. Če ne zna, si pa pri vzgoji zamudila za vsaj enih 10 let.
In kateri je ta blazno težek faks, ki ga zmorejo samo nadinteligentni in oh in sploh ljudje?
Če je tebi za tvoje 20 letnike vseeno, meni ni. Moja mama je stara 75 in njenemu 95 letnemu očetu še vedno ni vseeno ne zanjo, ne za druge njegove otroke.
Seveda ti za otroke ni nikoli vseeno. Ampak pri dvajsetih jim pač pustiš živet svoje življenje. Sami sprejemajo svoje odločitve in sami odgovarjajo zanje. Vključno s tem, kakšne bodo ocene na faksu. Sama nimam otrok, ampak mene hvala bogu starši zaradi ocen in učenja niso več gnjavili niti na gimnaziji, kaj šele na faksu. Pa daleč od tega, da bi jim bilo vseeno zame, tudi danes, ko imam 50 let, jim ni.
Default avatar

ohtanašštudent

žal je napisal/a:
to, da je bil perla v O.Š. in gimnaziji ne pomeni, da bo perla na faxu ;) O.Š. in gimnazija ne data logike, abstraktnega mišljenje,..ponavadi, če si tega sposoben nisi sposoben linearnega mišljenja, ki ga zahtevata O.Š. in gimnazija.
Razumem, ne zahtevam in ne pričakujem, da bi imel povprečje 10.0.
Žal mi je le, ker vidim, da ga je malo zmedlo, da nima več super rezultatov, a še kar ni dojel, da bo za več pa le treba malo delat in da samo poslušanje predavanj ne bo dovolj.
Evo, k temu razmišljanju bi ga rada spodbudila.

Pa ne gre za to, da mora zdaj mama reševat 20 letnega sina. Pišuka, tudi če bi šlo za prijateljico, sestro, sodelavko recimo, bi podobno razmišljala, kako tem ljudem pomagat, da čim hitreje in čim lažje predelajo svoj problem.
Default avatar

NE MOREŠ

ohtanašštudent je napisal/a:
žal je napisal/a:
to, da je bil perla v O.Š. in gimnaziji ne pomeni, da bo perla na faxu ;) O.Š. in gimnazija ne data logike, abstraktnega mišljenje,..ponavadi, če si tega sposoben nisi sposoben linearnega mišljenja, ki ga zahtevata O.Š. in gimnazija.
Razumem, ne zahtevam in ne pričakujem, da bi imel povprečje 10.0.
Žal mi je le, ker vidim, da ga je malo zmedlo, da nima več super rezultatov, a še kar ni dojel, da bo za več pa le treba malo delat in da samo poslušanje predavanj ne bo dovolj.
Evo, k temu razmišljanju bi ga rada spodbudila.

Pa ne gre za to, da mora zdaj mama reševat 20 letnega sina. Pišuka, tudi če bi šlo za prijateljico, sestro, sodelavko recimo, bi podobno razmišljala, kako tem ljudem pomagat, da čim hitreje in čim lažje predelajo svoj problem.
žal je treba enkrat vajeti spustiti in jih pustiti, da naredijo s svojo glavo.
ne moreš namesto njih mislit, razmišljat, ukrepat. ne glede na to, da bolje veš.

in bolj kot boš težila in vztrajala, slabše bo, verjemi.


lahko pa probaš s kakim ovinkom... da se z njim poskuša pogovorit kak starejši kolega, ki ga sin spoštuje. pri dvajsetih pa od staršev nihče noče več jemat nasvetov.
Default avatar

tako ja

ohtanašštudent je napisal/a:
tako ja je napisal/a:




Jaz sem se zelo našel v tej tvoji zgodbi, kot tvoj sin, pri meni je bilo zelo podobno. Sedaj imam 30 let, sem razvalina od človeka, zapadel v depresijo in še kaj.. Pazi, da se ne bo enako zgodilo z vašim, če ga bosta preveč matrala.
Saj zato bi rada zdaj malo podrezala, preden gre pregloboko.
Nisi razumela kaj sem hotel povedat. Preberi še enkrat. Verjetno imaš svoje nedokončane cilje iz tistega obdobja in sedaj to forsiraš na tvojega sina, dokler ga ne boš čustveno in psihično izzžela.
Default avatar

zgrešen šolski sistem

tvoj sin pa posledica, a dokler je bil med boljšimi, si imela občutek da je OK, zdaj pa je kar je! Ja nimaš kaj, pusti naj si najde svoj prostor pod soncem!
PS
Iz naše generacije noben odličnjak še nima ure delovne dobe, pa smo vsi že 30. Najdlje pa je prilezel en trojkač, ima doktorat iz kemijskih znanosti!

Upam, da bo to prebral tudi kak starš otroka, ki mu ga sistem v tem trenutku poneumlja in ukaljuplja in morda kaj naredil na tem!
Default avatar

ohtanašštudent

pol se pa nehaj je napisal/a:
ohtanašštudent je napisal/a:


Se strinjam s tem in šestice so pozitivne ocene, ki pripeljejo do diplome. A za podiplomca je pogoj le malo višje povprečje. Če ne bi imel teh ambicij, se sploh ne bi sekirala.
pol se pa nehaj sekirat že zdaj.
bo že sam ugotovil, ali je na pravi poti, ali ne
Hm, verjetno imaš kar prav in bom morala delat na svoji lekciji "pusti času čas"...
Default avatar

ohtanašštudent

svašta je napisal/a:
ohtanašštudent je napisal/a:


Če je tebi za tvoje 20 letnike vseeno, meni ni. Moja mama je stara 75 in njenemu 95 letnemu očetu še vedno ni vseeno ne zanjo, ne za druge njegove otroke.
Seveda ti za otroke ni nikoli vseeno. Ampak pri dvajsetih jim pač pustiš živet svoje življenje. Sami sprejemajo svoje odločitve in sami odgovarjajo zanje. Vključno s tem, kakšne bodo ocene na faksu. Sama nimam otrok, ampak mene hvala bogu starši zaradi ocen in učenja niso več gnjavili niti na gimnaziji, kaj šele na faksu. Pa daleč od tega, da bi jim bilo vseeno zame, tudi danes, ko imam 50 let, jim ni.
Zaradi česa so pa tebe gnjavili? :P
Default avatar

Nikola Tesla

Če bi se mame ukvarjale s svojimi partnerji vsaj pol toliko kot se z 20 letnimi sinovi, marsikje tudi 30, 40 in 50 letnimi .... bi bil svet veliko lepši ..... bilo bi manj depresivnih, agresivnih in zapitih sinkotov, ki jih mame pod pretvezo neizmerne ljubezni ... dušijo in uničujejo.
Potem pa se čudimo, kako nekateri še pri 50 letih ne znajo in ne zmorejo razmišljatims svojo glavo, ampak samo v skladu z navodili svoje preljube .... ene in edine mame, ki najbolje ve kaj je dobro za njenega sinkota.
Default avatar

evotjk

Evo, tipično monovski odgovori, ko se mama za svoje otroke sploh ne sme brigat, sicer je takoj čustvena manipulatorka. Ne glede na starost.

Jaz avtorico razumem. A kaj več kot čisto običajen pogovor o ciljih in omemba dejstva, da za boljše ocene in dosego cilja bo treba nekaj več truda vložiti, pri teh letih pač ni več na voljo.