Otrok ne bo na božično večerjo
Žalostna… Rada bi podelila z vami… Otroka sta stara 20 let, zadnja leta živita pri očetu oziroma v delu njegove hiše. Od mene ju je “odpeljala” želja po “svobodi”. Sem morala sprejeti, sprijaznila se v sebi nisem nikoli. Tako sem se veselila, da bomo vsi skupaj na božični večerji. Poln hladilnik imam masla, jajc… in vsega kar sem mislila speči za njiju… nakupila sem posode, da jima bom spakirala še za zraven… No, danes pa odpovesta oba… Saj vem, da ni konec sveta… mi je pa težko… zelo…
O, jaz pa končno po nekaj letih par dni sama za božično novoletne praznike! Se že veselim!
A nimata prijateljic, drugih sorodnikov itd? Kake osamljene sosede? V mojem bloku je nekaj upokojenk, ki so se našle in se družijo, si pomagajo, skupaj spijejo kavo itd. Prav simpatične so. Pa niso vse tukaj že od vekomaj, ena se je priselila pred nekaj leti.
Žal mi je, ker si žalostna.
Poskusi otrokoma ne pokazati te žalosti, zaželi jima prijetno praznovanje, ti si natoči polno kad vode z mehurčki, prižgi si svečko, prižgi radio, vzemi v kad dobro čtivo in se razvajaj.
Vem, da je Božič družinski prazniki, a vse ne gre po načrtih.
Moja hči hodi s fantom, ki je iz ločene družine.
Torej balancira med praznovajnjem z nama, z mojimi starši in sorojenci, moževimi starši in sorojenci, fantovo mamo in sorojenci, fantovim očetom in sorojenci – uf, naporno.
Lani sva bila na božični večer sama in sva kartala v pižamah.
Letos bo na večer z nama, za kosilo naslednji dan gre k fantovemu očetu, kam bomo stlačili moje in moževe starše ter sorojence, še ne vemo.
Bo že, kot bo.
Poskusi se razvajati in pozabi na zamere.
A veš, da je zelo lepo in korektno od tebe, da priznaš, kako naporno je to usklajevanje za otroke.
Saj razumem željo vsake matere, da bi imela podmladek ob sebi za praznike, ampak za mladiče je pa včasih situacija nemogoča, ker se na 5 delov ne morejo razkosat.
[/quote]
Za mladiče je situacija nemogoča, ker jim starši odvzemajo pravico do tega, da uživajo po svoje. Namesto tega se morajo udinjati drugim in se žrtvovati, samo da starši uživajo.
Pa koji klinac, da pri 20 ne moreš sam načrtovati svojega božiča, ne da vsaj ena oseba ne travmira zaradi tega? Kje piše, da moraš baš v obdobju od 24. do 1. januarja obresti vso mogočo žlahto v vseh kolenih do kralja Matjaža?
In tako do konca življenja, sploh ko pridejo otroci, se pravi vnuki. Takrat se pa začne naslednji krog pekla. Eni starši imajo otroke očitno res namesto hobija.
Po temle sklepam, da nisi ravno prijetna družba. Pa da se hvališ s polnim hladilnikom jajc in masla, mislim, iz katerega stoletja pa si? Pa še nekaj, ne domišljaj si, da je božič družinski praznik, ker je eno navadno potrošniško s.r.a.n.j.e. Družinski praznik je, ko se zbere družina, ker jim je prijetno biti skupaj. Ne glede na dan v tednu in jajca v hladilniku.
Dejansko se morajo mladi, če že imajo partnerja, ‘razkosati’ samo na dva dela. K obojnim staršem.
Ko sva midva začela hodit in tako že 20 let, gremo zvečer k mojim staršem, naslednji dan na kosilo k njegovim.
Če otrok ne bo, to pomeni,da jim ti in praznik nič ne pomenita. Če jima že božič ne, bi, če bi jima ti kaj pomenila, prišla k tebi zaradi tebe.
Žalost.
O dober dan, pasivna agresija in čustveno izsiljevanje.
Nauči se živeti sama s seboj, namesto da otroke izsiljuješ za čustvena darila.
[/quote]
Odstrani se prosim iz te teme…
Zgolj v vednost… v življenju sem dala dovolj skoz, da vem, da nic ni samoumevno… tudi druženje z lastnimi otroki ne…
Torej… ne trosi svoje zlobe naokrog… samo ti veš zakaj si taka.
Joj, če bi bila stvar vsaj res tako preprosta.
Poleg obeh parov staršev, na srečo ne ločenih, sva morala midva nekako uskladit še obisk mojih starih staršev in obeh njegovih babic. In pri tem pazit, da je bilo to (vsaj družinske večerje) usklajeno s tem, kdaj bodo sorojenci obiskovali svoje starše, kdaj bodo pa pri partnerjevih starših, ker je pač pravo družinsko praznovanje samo, če so vsi hkrati na kupu.
Kombinatorika na neki točki postane nerešljiva zagata.
Nekaj let je to izgledalo tako, da je naša družinica od 24. do 26. decembra domov hodila samo spat, vmes pa od jutra do sutra po obiskih. Potem sem končno dojela, da z vsemi temi obiski svojemu otroku odrekam možnost doživljanja božičnega večera doma, s starši, torej točno tisto, na kar imam sama najbolj dragocene spomine.
Odstrani se prosim iz te teme…
Zgolj v vednost… v življenju sem dala dovolj skoz, da vem, da nic ni samoumevno… tudi druženje z lastnimi otroki ne…
Torej… ne trosi svoje zlobe naokrog… samo ti veš zakaj si taka.
[/quote]
Cankarjanska mati? Daj ne cvili, raje se poglej v ogledalo. Otroci dobro vejo, zakaj ne pridejo.