na vsakem vogalu samo fehtanje
Pridem na parkirišče. Še ne prav izstopim iz avta, mi že en moli pred nos papir za podpis in seveda daj prispevek kao za invalide, gluhe, slepe,…. Pridem domov, niti ne odložim tiste malenkosti ki sem jo kupila v trgovini za par eurov, se mi že nekdo obesi na zvonec zunaj. Grem pogledat, ja seveda koledar od tega in tega društva, pa še več bo jih prišlo. Pa kaj naj se cel december zaklepam v stanovanje, ker nimam denarja in mi je neprijetno ko kdo zvoni in bi imel nekaj. Prinese poštar pošto in začnem odpirat položnice ter razmišljam kako bom spet to vse skupaj nakrampala. Ja mora še bit zraven ena položnica kao prostovoljni prispevek za to in to. Pa da ne omenim samo onih ko rišejo in pišejo z nogami. Mi eno leto pošljejo voščilnice, pa ajde kljub temu, da jih ne uporaljam, jim kakažem par eurov. Drugo leto spet pošljejo in jim pošljem nazaj. a oni še kar pošiljajo. Pa kaj je s temi ljudmi. Na vsakem vogalu samo fehtanje. Jaz pa v zadregi ker niti ne vem če bom imela zadnji teden še za mleko in kruh. A naj jaz tudi grem potem fehtarit, da se me bo kdo usmilil. Pa ne rečem naj imajo tiste košare za blagajnami tako kot npr. Hoferju in vsak da sam kolikor misli da lahko. Ampak to fehtarjenje na vsakem koraku mi že pošteno nažira živce.
Ja, žal – postali smo kot jug Italije – samo tam po parkiriščih to počnejo pribežniki, ki imajo dovoljenje za bivanje, pri nas pa “naštimani” Romuni, Bolgari, &Co iz organiziranih združb.
Jaz se pa spraćujem – kako napirmer diskontarji, ki poberejo toliko denarja slovenskega kupca ( lidl, HOfer) to tolerirajo? Zamižijo na eno oko, prodajalke tega nočejo videti? Se jim ne da javljat na policijo?
Zakaj laho naprimer na Ptujski cesti na parkirišču Hofra v MB patruljira policija z vozilom ( ker je res pljunek od avtoceste in teh “ciganov v tranzitu), v Domžalah pa ne more ( pa je tudi pljunek od avtoceste). Jaz tudi iz tega razloga ne hodim več v Lidl in Hofer – me tudi to fehtarjenje in smukanje okoli mojega vozila in zijanje noter odbije.
A smo res taka zlata jama za te fehtarje, ker nekateri tako dobrodelno, zavedeni tudi skozi oči medijev, dajete vsevprek po parkiriščih? Dajajte tistim, za katere res veste, da so pomoči potrebni, tako kot delamo drugi, ne po parkiriščih – pa jih ne bo več.
Ja, se strinjam, da so tečni.
Ampak to z dohodnino pa društvo sploh ne ve, da si jim namenila 0,5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}? Saj to daš sama na FURS. Razen seveda, če ti tisto društvo obvestiš, da si jim dala 0,5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
Tile gluhonemi sploh niso gluhonemi, so navadni nateguni. Zato nobene slabe vesti, če jim nič ne daš. Lahko pa pokličeš policijo, ko jih zagledaš.
Pa razni prosjaki na ulici. Probaj jim kdaj ponudit hrano namesto denarja, boš videla odziv. Še nazmerjal te bo kdo. Tako, da tudi brez slabe vesti greš naslednjič mimo.
Dam pa jaz gasilcem za koledar. Ker vem, da vedno priskočijo na pomoč.
Tiste voščilnice kar nazaj pošljem, brez znamke. Nisem naročila, nočem uporabljat, tudi poštnine jim ne bom krila. Unicef in podobni tudi ne hvala. Se mi smilijo otroci. Samo vem, da veliko denarja ne pride v prave roke.
Včeraj je v bifeju na lj. tržnici “kralj ulice” menjal pri natakarici drobiž za papirnate kovance.
Ob 11h dopolne je imel za zamenjat več kot 40 evrov kovancev. Kovančkov, kot rečejo KRALJI NEDELA.
Je kdo od vas včeraj v treh urah (med 8. in 11. uro) zaslužil 40 evrov? Jaz jih nisem niti v osmih urah. In to z delom…
Vi pa kar mečite takim, tepčki.
Mimogrede, en kovanček za evro je bil včasih 240 tolarjev. Kake tri kave…
Ja, tole je še kako res. Se pa “poslućujejo” sedaj “fint” z drugih ulic Evrope in sveta… S kužki.. Sedaj v tem mrazu – zavitimi v dekce zraven takega, ki prosjači. Na “čustveno karto do živali….najprej….. se znajdejo, ja.
in tisti “džankiji” so res usmerjeni v lovljenje denarja – mu ponudiš hrano, kaj toplega – ne, ne rabi on tega – reče ne hvala.. Ja pol se pa spelji – pred trgovino s hrano je samo hrana….. Za voziček pa nimam denrja, ampak žeton, plastični ali kovinski….. Tudi s tem namenom ravno ene tri v avtu, vedno.
Ja, tole je še kako res. Se pa “poslućujejo” sedaj “fint” z drugih ulic Evrope in sveta… S kužki.. Sedaj v tem mrazu – zavitimi v dekce zraven takega, ki prosjači. Na “čustveno karto do živali….najprej….. se znajdejo, ja.
in tisti “džankiji” so res usmerjeni v lovljenje denarja – mu ponudiš hrano, kaj toplega – ne, ne rabi on tega – reče ne hvala.. Ja pol se pa spelji – pred trgovino s hrano je samo hrana….. Za voziček pa nimam denrja, ampak žeton, plastični ali kovinski….. Tudi s tem namenom ravno ene tri v avtu, vedno.
[/quote]
Ja, tudi to s psom imamo. Je pa zanimivo, da en čas je bil s psom en moški, potem isti pes pa ženska zraven pa drugič spet moški. Mogoče sta bila žena in mož. Pa je res, da sem skoraj šla v trgovino in nabavila hrano za psa, ker kot praviš, čustva do živali…
To zmerjanje, ker sem ponudila hrano pa sem doživela 2x.
Tudi ja, kaki vozičkarji se pojavijo. Da bi pobrali denar iz vozička. Ne dovolim. Je pa dobra finta to z žetoni.
V Romuniji pred Lidli in trgovskimi centri ni niti enega fehtarja, v starih delih mesta, ki so polni turistov prav tako nisem videl niti enega berača.
Še avto na ulci lahko pustiš odklenjen, pa se ti ga tud dotaknil ne bo noben. Na ulci imaš vse od BMW, Mercedezov, Audijev….
Vsi so šli v EU in zahodno Evropo 🙂
Pr nas pa jih je vsepovsod dovol, od tromostovja naprej, parkov, trgovine…
Jaz ne dam niti centa nobenmu
Res ne morem verjet kako brezčutni ste eni.
Brezdomcu samo takrat, ko res nisem imela nič gotovine nisem dala denarja. Velikokrat sem že kupila hrano in me še noben ni zmerjal, ampak se zahvaljeval.
Tako da res vas je lahko sram, da se s polnimi ritmi vsega tako obnašate.
Raje se zamislite kolikokrat v trgovini kupite kaj brezveznega za 1 eur, raje bi ta euro dali nekomu, ki je cel dan na mrzlem s praznim želodcem.
Jaz ko grem od doma si po navadi dam v žep par kovančkov, ki jih potem razdelim. Sama nimam veliko, tako da ne morem veliko pomagat, ampak nekaj je.
Vsem ne moreš darovat. Nimam popolnoma nobene slabe vesti. Sem v programu botrstva in eni dobrodelni organizaciji vsako leto nakažem 50 do 100 evrov, občasno še komu kaj vmes, Kraljem ulice dam 2 evra in ljubljanskim klošarjem, če me pobarajo.
Če bi se mi kdo zmrdoval, bi mu lepo razložila: Odkar sem redna darovalka pomoči, to je 15 let, sem nakazala za ene 6 ali 7 tisoč evrov denarja. Vozim se v avtu za tisočaka … Še kakšno podvprašanje?