Prisilno parčkanje in posledice
Nekje do konca osnovne šole je še približno veselo človeško obdobje, kjer so pomembni prijatelji, radovednost in igra.
A te družba ne pusti na miru, saj ti po ameriškem zgledu že zamorijo z vprašanjem: “Ali imaš svoj par?”
Za Valeto.. kar pa ni kar tako, temveč “izpit” za odraslost, ki se seveda spet še z večjim pompom ponovi ob maturi in nato stopnjuje celo življenje.
Tudi sicer se ljudje navzven najbolj istovetijo zgolj s tem ali imaš svoj par ali ne. Še posebej ženske, bolj socializirani del družbe. Še predno so poročene, torej zares, zares poparčkane, že nosijo zaročni prstan ali še pred tem prstan (za)obljube.
Poročene, zares, zares oddane ženske se morajo navzven vidno razlikovati, da se ja ne bi komu dvignil na poročeno žensko. Celo sam presvetli bog je o tem, in seveda dal to celo v Biblijo zapisati: “Ne želi si žene bližnjega”.
Tako kot je še manj prijetno, da se komu vzdigna ob pogledu na rit s dolgimi lasmi in potem ugotovi, da je to moški – jebeni hipi (Ne bog ne mara gejev in ker nas ima ljudi tako posebej rad, je poseben oddelek večnega pekla za moške, ki se jim je vzdignil na moško rit, tudi če je bilo ponesreči. Oddelek za poročene ženske so razpustili, ker je tale z moško napačno navigacijo veliko pomembnejši. Moški imajo občutek za smer, mater, od Boga dan!).
Tudi Hindujske ženske bodo z rdečo piko na čelu (tudi semafor pove z rdečo: nema prolaza!) izdajale svojo oddanost, pardon poparčkanost in če slučajno to piko veter ali dež izbriše (se zgodi) imajo zato prstan na nogi, ki izraža: zasedenost. Včasih tudi črno zlato ogrlico in diamantom (če je višjega statusa), manglasutra. Če ti tudi to uspe spregledati, je tu steklena zapestnica, ki jo mož razbije, če z ženo ni več zadovoljen – se torej loči.
Podobno bodo v muslimanskih krajih ženskam poveznili preko telesa kup rjuh, s čimer simbolično najavijo, da je dejansko že godna za poparčkanost.
Seveda na zahodu nismo nič boljši, saj mora ženska biti toliko odkrita, da že s kotom očesa vidimo ali je razmerje boka in pasu 70{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, če so tam prsi (če te zagrabi krč v prste, da veš kam “odpočiti” dlan) itd.
Slovenske sive miške so tako ena najbolj naprednih žensk na svetu. Ne oblečejo se čisto v muslimanske rjuhe, se pa vlečejo naokoli vrečkasto in zakrivajo vso simboliko potencialov poparčkanosti.. malce bolj drzne si celo upajo kakšen košček “moške” garderobe ukrasti.. Kar je že Marlene Dietrich (in tudi druge ženske) počela.
In kot da ob vseh simbolih poparčkanosti, ki jih svet prermore, še ni dovolj.. bodo odrasli ves čas spraševali: “Ali imaš že fanta/punco?”
S starostjo se samo samostalniki spreminjajo: “Ali imaš že ženo/moža?”, včasih glagol: “Kako to, da nisi še poročen/a?” “Kje misliš ti najti že končno ženo/moža?”
Različne “resničnostne” oddaje pa bodo namenjene tako nevestam, njihovim histerijam ter nervozam, kot zgolj izbiri obleke (Bridezillas, Say Yes to the Dress, Something Borrowe, Something New, Curvy Brides Boutique, I Found the Gown..)… da o poročnih tortah ne izgubljamo besed. Investicije v poparčkanost v ZDA včasih presegajo vse razumne meje. Kot, da ni dovolj, da so si nakopali praktično dosmrtni študenski dolg, se potem v nekajkratnem znesku le tega, še poročajo. Kot, da so vsi princeske in princi.
Seveda so s princeskami in princi praktično obsedene že vse deklice v vrtcu.. in je zato ono srečno obdobje otroštva do konca osnovne šole bolj pripisati edino še zdravim v družbi: fantom.
Vendar se reality showi raztezajo še naprej: poparčkati želijo tiste, ki zaradi tistega in onega razloga ne ustrezajo (več) standardnemu izgledu.. pa naj si bodo to različne bolezni ali nesreče, ki so pohabile njihovo telo.. in spet drugje: njihovega duha.
Npr. oddaja: Too ugly for love?,
Tudi ubogi na duhu se morajo poparčkati!!
Poparčkanost je nekaj najbolj pomembnega na planetu! Nihče ga ne sme zamuditi!
Zato se morajo vsi obvezno “prostovoljno” poparčkati! Vaške vtikljivke, radoznale sodelavke za to poskrbijo ali pa sodobni showi, mediji, revije.. od povsod brizga poparčkanost. Iz knjig, dnevnega časopisja, TV nadaljevank, filmov, gledaliških predstav, oper.. hej še, če radio prižgeš bo znotraj 6 min ena pesem o “poparčkanosti” ali o neuspešnosti le tega.
Poparčkanost je tako zelo pomembna, da so ljudje sposobni ubijati. Dobesedno. Brez para niso več oni sami. So kripli z eno nogo in eno roko. Da imajo dejansko že par (udov), so pozabili. Šteje, če imaš par parov rok (2×2).
Glavno božjo zapoved, da ne ubijaj.. se preprosto prekrši, zgolj zato, ker je poparčkanost prenehala. Morda samo simbolično (nakazano je varanje ali zgolj sum le tega).
Tako, da vsi ti zunanji simboli poročenosti, poparčkanosti niso zgolj srčna želja izkazovanja posedovanja duše dvojčice, temveč predvsem strahu, da te ne ubijejo. In v primeru žensk, pobožna želja, da se bo potencialni posiljevalec ustrašil smrtnega maščevanja moža in njegove družine.. Toda, ker je v večini krajev sveta tako, da žena tako ali tako ne bo upala povedati, da se ji je kaj takšnega zgodila – mož namreč lahko najprej ubije njo – se posiljevalci ne ustrašijo kaj dosti zunanje simblike.. ženska bo itak molčala.
Hej, še celo na zahodu ženske molčijo (afera Weinstein).. pri nas tako ali tako: Ogenj, rit in kače niso za igrače 2. del: Babice hčere in vnukinje
Poparčkanost je tako sila pomembna, da četudi ženska izgubi svojega moškega, le ta umre, pade v boju.. ali v naših, slovanskih krajih bolj običajno: se zapije do smrti.. mora nositi črno.. indijke morajo nositi obratno: belo ter ne smejo več jesti po svojih željah – brez moža je svet turoben (če ji ni že drugače potegnilo). Pa je v tej turobnosti pravzaprav srečna, da jo niso lepo zažgali skupaj z možem ob pogrebni ceremoniji – ker neporočen, sam priti v “nebesa”, brez, da ti streže žena, je res sramotno.
Da je poparčkanost bistveno, so celo gejem uspeli dotajčiti.. in jih ujeti v “zakonski jarem”.. pa čeprav je iz raziskav jasno, da jim je ljubše imeti na stotine seksualnih partnerjev (v velik ljubosumni naval heteroseksualcev, ki ne morejo vsi biti Hugh Hefnerji, saj jim ženske tega ne dopustijo, žal).
“Poparčkan, torej sem” je moto sodobne družbe, kjer je sprejemljivo vse: laganje, pretiravanje, prenagljenost, obsedenost.. samo, da imaš: Single Dad Seeking.., 90 Day Fiance, Mail Order Bride, Married by Mom and Dad, The Bachelor (aka Sanjski moški), The Bachlorette (Sanjska ženska), The Bachelor Pad, Dating Naked, Burning Love, The Millionaire Matchmaker, Flavor of Love, Though Love, Rock of Love, The Real World, Four Weddings, Bachelor in Paradise, Foursome, The Real Sex int the City, MTV’s Are You the One?, Blind Date, The Dating Game, Beauty and the Geek, Love Connection, Temptation Island, Next, Parental Control, Room Raiders, Dating in the Dark, Love int the Wild, Singled Out, A Shot at Love with Tila Tequila, Take Me Out, Paradise Hotel, I Love New York, Date My Mom, Average Joe, Match Made in Heaven, The Choice, The Cougar, It Takes a Church, Age of Love, Who Wants to Marry My Dad?, Ultimate Catch, 12 Corazones, For love or Money, The 5th Wheel, MTV Dismissed, Joe MIllionaire, For the Love of Ray J itd.
Komercialno parjenje, kjer partnerja izbereš, kot “fasungo” v trgovini. Na hitro in naključno. Še spiska za to “trgovino” ne pripraviš.. saj se že vidiš, da boš sedaj poparčkan in del “elite družbe”. Pofl parčki, ki na Potemkinovem prestolčku sedaj zviška gledajo na vse ostale brezvezne, plebejsko bedne samske.
Ni je hujše kletvice kot samskost. In zato si omislijo nekoga za sedaj, za ta trenutek.. ali je dolgoročno primeren oz. sploh primeren.. je nepomembno, saj v mislih pričakujejo, da je že za naslednjim vogalom “tisti pravi”.. kot je pisala že Renata Salecl.
Seveda s takšnim “mindsetom”, s takšno prednapetostjo, ni čudno, da se jim v vsakem “poštarju” in “mlekarju” dozdeva, da vidijo tisto pravo “dušo dvojčico”.. forumi pa so polni zgodb o prevarah, razočaranjih in vračanjih.
Velik del ljudi zaradi zunanjega pritiska parčkanja pač s figo v žepu vzame prvega, ki se ponuja.. pogosto sta kar lepo oba s figo v žepu. Potem pa užaljeno igrata vlogo žrtve, ko se zalomi.. toliko bolj, če se jima izza vogala še ni nasmehnila sreča.. (poštar se z mopedom vozi okoli drugega vogala, ne tega na katerem ona čaka).
Alternativno izpolnjujeta neko družbeno formo: se poročita, kupita nepremičnino, naredita otroke, kupita psa.. pričakujoč, da je to to.. da sta izpolnila svojo vlogo in sedaj pričakujeta “srečo”. Tisto srečo, ki jo obljublja družba, mediji, showi.. vse sta naredila točno tako, sreče pa od nikoder. Kako to?
Logika potem narekuje, da si ti vse naredil prav.. kar pomeni: da je vsega kriv oni drugi. In kaj se naredi z leto starim telefonom, ki je začel “nagajati”?
Zamenja se ga.
Potem je samo vprašanje ali oba padeta v cikelj menjav ali pa se drugi, ki je bil zamenjan tako zelo preplaši, da ne upa več investirati v nič. Saj, če se je ta minimalna investicija pofl parčka sfižila.. kako boleče šele bo, če zares vložiš dušo in telo v to?
Prisila parčkanja ima na koncu ravno obraten rezultat: ogromno samskih ljudi. Naj si bodo tisti, ki živijo res samsko, kot večina tistih, ki so samski v paru, Zakonskem jarmu. Samski sredi Potemkinove vasi navidezne skupnosti. Parčki polni skrivnosti, kjer se s “prijatelji” sme izraziti vse.. doma je potrebno skrivati vse te stvari, da se ne bi fatamorgana zakona sesedla sama vase. Odnosi per partes: s partnerjem navidezna zunanja skupnost, s prijatelji intimna (njihove skrivnosti ne delite s partnerjem, oni ne vaših), romantika na spletnih dating straneh.. morda celo seks. Vse na skrivaj, vse lepo porazdeljeno. Ena sama informacija in “duše dvojčice” v zakonskem stanu razpadeta. In imaš takoj ločene, samske.. ali pač bolj uspešno skrivajoče.
Kapitalizmu je pa v osnovi vseeno, na obeh služijo. Na samskih, ker si morajo vse spet na novo kupiti: stanovanje, aparate, naročnine.. Na nesrečnih v zakonih več, ker bolj impulzivno trošijo in potrebujejo več tabletk.. tako za otopitev čustev (Xanax, Valium..), kot bolezenskih znakov nenehne čustvene represije, nesreče, depresije.. in potem dejansko zdravstevenih problemov, ko telo po 10 letjih čustvene zlorabe samega sebe, tega ne prenese več.
Kapiatlizmu ni kaj dosti mar za nas.. rad samo prodaja in predvsem ustvarja dobiček.. kamorkoli se ga že usmeri.. dobiček od koderkoli, od kogarkoli. Nič osebnega.
Zato se kar parčkajte.. kapitalizem bo izstavil račun. Duša tudi.. samo čisto drugačnega kot kapitalizem.
“Poparčkan, torej sem” je moto sodobne družbe, kjer je sprejemljivo vse: laganje, pretiravanje, prenagljenost, obsedenost.. samo, da imaš:
Kakšna bedarija. Če bi bilo sprejemljivo vse, ne bi bilo nobenih problemov.
Očitno je sprejemljivo vse, da lahko človek opravičuje svoje stanje in prepričanja. Tudi neumnost je sprejemljiva. 🙂
Seveda je bedarija.. vendar ljudi to ne ustavi, da bi tega ne počeli. Tako kot ne morejo, da ne bi “Verjeli v kozmičnega judovskega Zombija (ki je bil samemu sebi oče), ki ti laho zagotovi večno življenje, če boš simbolično jedel njegovo meso in mu telepatsko sporočal, da je tvoj gospodar.. in tako odstranil grešno zlo iz tvoje duše, ki je prisotno v človeštvu zaradti tega, ker je ženska ustvarjena iz rebra moškega bila pregovorjena s strani govoreče kače, da naj je z magičnega drevesa.”
Richard Carrier
Zato sprejmejo vse in vsak izgovor, samo tiste poti, kjer bi morali spoznati sebe ne. Pa je ravno na tej poti moč spoznati primernega partnerja.. saj šele, ko dejansko spoznaš in sprejmeš sebe, lahko najdeš podobnega.. in ne zgolj tisto prazno tvezenje, kako se imaš res rad.. potem pa vzameš prvega, ki se bi tudi poročil, da bi ne bil več sam.
Seveda, ker se je smrtni strah izenačil s strahom biti sam.
Zato danes redko kdo zmore meditirati, biti na jogi sam s svojim telesom. Ves čas morajo biti zunanje motnje.
Informacijska družba je posledica te nenehne želje po ne-biti-tu. Raje si v lažnem partnertstvu, z lažnimi prijatelji (oboje Facebook).. gledaš sporočila, odgovarjaš, likeaš, srčkaš.. in kar je tega. Vse, da se ne bi zavedal, da si pravzaprav sam.
Iluzija nesmrtnosti preko nenehne zasedenosti.
Le zakaj so televizije polne showov in športnih prireditev?
Da ljudem ni potrebno biti prisoten.
In če nisi prisoten, potem se ne potrebuješ osvestiti, da si sam.. čeprav poročen. Zato jih ločitev tako sesuje.. ker nimajo več maske, fasade.. in so prisilno “sami”. Kakšna groza, strah in trepet.
je znak visokega IQ – da znaš v 7 +/- 2 besedah povedati bistvo.
Vse ostalo je trolanje, lapanje, mimosunkanje, …. življenje v lastni (ne)pomembnosti.
[/quote]
Škoda, da ni Nobelove nagrade za Twit.. ampak namesto tega nagrajujejo trole in dolgovezneže.. ker komu se pa res ljubi brati tisto nalaganje od fizike do kemije.. pa da o Leposlovju ne izgubljamo besed.
Poiskati zunanjega sovražnika je pa star način vzdrževanja “Skupnosti”. Tudi fake marriage-a.
je znak visokega IQ – da znaš v 7 +/- 2 besedah povedati bistvo.
Vse ostalo je trolanje, lapanje, mimosunkanje, …. življenje v lastni (ne)pomembnosti.
[/quote]
Jaz sem takoj za in verjetno večina hitrobrzečih ljudi…
A lahko napišeš in zajameš bistvo avtorjevega teksta v 7 +/- 2 besedah? Seveda, brez trolanja, žaljivk…
Ne gre za to, da bi bili Slovenci izrazito takšni.. ameriški globalizem pospešuje njihove “vrednote”, dasiravno so to evropski “Odpadniki”, ki nam sedaj vračajo.
Povedano drugače, stiska samskosti ni unikatno ameriška.. je tudi evropska, kot azijska ter afriška.
Vse družbe silijo k poparčkanosti.. in američanke pri 21h naravnost travmirajo, da še niso poročene, da nimajo otrok.. skratka tistega “statusa” iz otroškega vrtca (pravljična poroka v stilu njej najljubše Princese).
Slovenke ne bolehajo toliko za tem.. je pa res, da se vseeno potem toliko ljudi poparčka zgolj zato, da so v paru.. kot pa da bi bili pri tem dejanju iskrno motivirani z zanimanjem za drug drugega.
Zanimiv pogled. Seveda pa zgolj populisticen, kritizersko povrsen. Parckanje je edino, kar zares steje v zivljenju, saj je, kot veckrat zapisem, edina valuta, ki v tem univerzuumu kaj steje, podvajanje vijacnic DNK.
Cemu torej parckanje (in celo plemensko in sirse zdruzevanje)? Ohranjanju zivljenja. Slednje je edina vecnost, ki jo opevajo svete knjige. Je bog, ki je vseprisoten, vseobsezen, vseprezemajoc, nima oblike, prehaja skozi oblike, je vsemogocen,… to je zivljenje.
In res mu je vseeno. Bogu, ali zivljenju je povsem vseeno, katera forma se bo obdrzala. S svojo nevtralnostjo in neizbircnostjo se naseli v vse mozne oblike, sestave in dobusca celo razlicne oblike oplajanja, vse to zgolj zato, da se ohrani kot taksno.
Tu smo torej zato, da se parckamo, oplajamo in na koncu nahranimo crve. Vse ostalo je balast, potreben zato, da se lazje prebijemo skozi abotnost mnozice druzbenih norm, ki nam onemogocajao´uresnicevanja nasega poslanstva – skozi svobodno parckanje in onegavljenje. Ne pravijo orgazmu “sladka smrt” kar tako, po nakljucju.
Zanimiv pogled. Seveda pa zgolj populisticen, kritizersko povrsen. Parckanje je edino, kar zares steje v zivljenju, saj je, kot veckrat zapisem, edina valuta, ki v tem univerzuumu kaj steje, podvajanje vijacnic DNK.
Cemu torej parckanje (in celo plemensko in sirse zdruzevanje)? Ohranjanju zivljenja. Slednje je edina vecnost, ki jo opevajo svete knjige. Je bog, ki je vseprisoten, vseobsezen, vseprezemajoc, nima oblike, prehaja skozi oblike, je vsemogocen,… to je zivljenje.
In res mu je vseeno. Bogu, ali zivljenju je povsem vseeno, katera forma se bo obdrzala. S svojo nevtralnostjo in neizbircnostjo se naseli v vse mozne oblike, sestave in dobusca celo razlicne oblike oplajanja, vse to zgolj zato, da se ohrani kot taksno.
Tu smo torej zato, da se parckamo, oplajamo in na koncu nahranimo crve. Vse ostalo je balast, potreben zato, da se lazje prebijemo skozi abotnost mnozice druzbenih norm, ki nam onemogocajao´uresnicevanja nasega poslanstva – skozi svobodno parckanje in onegavljenje. Ne pravijo orgazmu “sladka smrt” kar tako, po nakljucju.
[/quote]
Ne gre za “površnost” temveč poudarek na enem, površnem povodu za poparčkanost. Prisilno poparčkanost.
Le ta ni absolutna.. in so vmes ljudje, ki tega ne počno zaradi zunanjih vzvodov, lastnih strahov ipd.
Zanimiv pogled. Seveda pa zgolj populisticen, kritizersko povrsen. Parckanje je edino, kar zares steje v zivljenju, saj je, kot veckrat zapisem, edina valuta, ki v tem univerzuumu kaj steje, podvajanje vijacnic DNK.
Cemu torej parckanje (in celo plemensko in sirse zdruzevanje)? Ohranjanju zivljenja. Slednje je edina vecnost, ki jo opevajo svete knjige. Je bog, ki je vseprisoten, vseobsezen, vseprezemajoc, nima oblike, prehaja skozi oblike, je vsemogocen,… to je zivljenje.
In res mu je vseeno. Bogu, ali zivljenju je povsem vseeno, katera forma se bo obdrzala. S svojo nevtralnostjo in neizbircnostjo se naseli v vse mozne oblike, sestave in dobusca celo razlicne oblike oplajanja, vse to zgolj zato, da se ohrani kot taksno.
Tu smo torej zato, da se parckamo, oplajamo in na koncu nahranimo crve. Vse ostalo je balast, potreben zato, da se lazje prebijemo skozi abotnost mnozice druzbenih norm, ki nam onemogocajao´uresnicevanja nasega poslanstva – skozi svobodno parckanje in onegavljenje. Ne pravijo orgazmu “sladka smrt” kar tako, po nakljucju.
[/quote]
Argument parjenja pa antropološko tudi ne vzdrži, ker so tudi kulture, kjer parjenje ni vzeto izključno monogamno, lepo uspevale in uspevajo. Tudi na naših tleh: Od poligamije do poliandrije ali poliamorije. Vse to obstaja paralelno ves čas.. in ogroža status vseh (prisilno poparčkanih), “zvestnih monogamnežev”.
Jaz sem takoj za in verjetno večina hitrobrzečih ljudi…
A lahko napišeš in zajameš bistvo avtorjevega teksta v 7 +/- 2 besedah? Seveda, brez trolanja, žaljivk…
[/quote]
Seveda (v nekaj vec besedah sicer, a se vedno dovolj nazorno): Z udomacitvijo cloveka s strani psenice, se je porajala potreba po nasledniku “moje krvi”, kar je proces razmnozevanja in tozadevno negovanje odnosov cloveku povsem odtujilo.
Argument parjenja pa antropološko tudi ne vzdrži, ker so tudi kulture, kjer parjenje ni vzeto izključno monogamno, lepo uspevale in uspevajo. Tudi na naših tleh: Od poligamije do poliandrije ali poliamorije. Vse to obstaja paralelno ves čas.. in ogroža status vseh (prisilno poparčkanih), “zvestnih monogamnežev”.
[/quote]
Parckanje je (naj bi bil) privilegij “alf”, da se ohranijo najboljsi geni. Za preostale je z vidika zivljenja bolj primerno navzkrizno razmnozevanje (en moski oplodi vsaj dve zenski, en zenska donosi po vsaj dveh ocetih).