Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Edino zdravilo za depresijo je smrt.

Edino zdravilo za depresijo je smrt.

Iz pridne in “družbeno sprejemljive” punce sem postala depresivno anksiozna razvalina. Že več kot 10 let se bojujem sama s sabo. Včasih sem še imela upanje v zdravnike, da je vse to ozdravljivo, sedaj pa vidim kje je resnica. Ko enkrat zapadeš v to si končal, lahko se sicer popravi za kratek čas s pomočjo zdravil, ampak bo prej ali slej prišla nova runda. Klinc, sam še pogum je potrebno zbrat.
To sporočilo ni namenjeno nekakšemu smiljenju samemu sebi, le resnico o tej bolezni sem hotela povedat.

20 let anksioznosti.
Včasih vidim smrt kot odrešitev. Samo poguma nimam. 🙁

A veste, če ima dekle fanta in je še vedno vsa anksiozna in depresivna se je potrebno vprašati, kaj je narobe s tem fantom, da svoje punce ne zna potegniti ven iz depresije in anksioznosti.

nova
Uredništvo priporoča

razmerje z nekom te ne bo potegnilo iz tega, been there done that. dekleti sam sem v istem shitu in prosim ne pocnita tega. vedno pomislita da nista sami s takšnimi tezavami. z leti pa vedno bolj tudi sam vidim resnico v tem kar pise avtorica

razmerje z nekom te ne bo potegnilo iz tega, been there done that. dekleti sam sem v istem shitu in prosim ne pocnita tega. vedno pomislita da nista sami s takšnimi tezavami. z leti pa vedno bolj tudi sam vidim resnico v tem kar pise avtorica
[/quote]

Pogovor, pogovor, pogovor, to mnogokrat zelo olajša psihične težavice. Ljubezen, sreča, veselje, te stvari pa delujejo vedno izredno zdravilno.

Toplo priporočam v branje knjigo Čisto telo, jasne misli. Zelo lepo so te zadeve razložene tudi v knjigi 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zdravi Patrick Holford v poglavju Nevroanaliza proti psihoanalizi, se zagotovo dobi obe v knjižnici.

Odlomek
Um ali telo?

“Obstaja vrsta telesnih stanj, ki se odražajo na duševnem zdravju. Mednje sodijo nepravilna koncentracija sladkorja v krvi, nepravilno delovanje ščitnice, adrenalna odpoved, sindrom kronične utrujenosti in virusne okužbe. Dokler zdravnik ne izloči naštetih bolezni, nikar ne posegajte po pomirjevalih in antidepresivih.
Seveda so lahko duševne zdravstvene motnje očitna posledica psiholoških težav posameznika. Te najlaže zdravimo s psihoterapijo ali svetovanjem, ki sta se pokazala kot zelo uspešni metodi predvsem pri zdravljenju depresij in anksioznosti.
Manj primerna je uporaba psihoterapije pri osebah z nenormalnim zaznavanjem in mišljenjem. Med takšne nenormalnosti sodijo predvsem slušne in vidne halucijacije, izguba telesnih občutij, zaznavanje nenavadnih okusov in vonjav, popačeno dojemanje telesnega videza, motnje teka, motnje mišljenja, odsotnost duha in nesposobnost osredotočanja. Skupino takšnih simptomov pogosto imenujeno shizofrenija, čeprav se nekatere od teh motenj pojavljajo tudi pri osebah z zmanjšano sposobnostjo pozornosti, anoreksijo in manično depresijo.
V to kategorijo sodi večji del ljudi, ki trpijo za duševnimi motnjami. Mnogi se ne odzivajo niti na zdravljenje z zdravili niti na psihoterapijo, zelo verjetno zato, ker osnovni vzrok njihovih težav ni pomanjkanje zdravil ali pomanjkanje psihološke trdnosti, temveč kemijsko neravnovesje, ki vpliva na to, kako mislijo in čutijo. To neravnovesje je lahko posledica dolgoletne nepravilne prehranje in izpostavljenosti škodljivim snovnem in strupom iz okolja ter zdravilom.
Morda se bo zdela komu ta razlaga nenavadna, skorajda preenostavna. Vsak razgledan posameznik pa bo priznal, da so se v zadnjih sto letih korenito spremenile ne le naše prehranjevalne navade, temveč tudi zrak, ki ga dihamo, voda, ki jo pijemo, in okolje, v katerem živimo. Če upoštevamo, da so telo in možgani sestavljeni izključno iz hrane, zraka in vode in da lahko preproste molekule, kot je npr. alkohol, resno okvarijo možgane, si najbrž ni težko predstavljati, da spremembe v načinu prehrane in okolju vplivajo na naše duševno zdravje.

Zapleteno delovanje nevro-endo-imunskega omrežja vpliva na celotno zdravje, še posebej pa na stanje našega duha. Že najmanjša sprememba v ravnovesju sistemov – živčnega, imunskega in endokrinega – se lahko odraža na našem razpoloženju, od preprostega nerganja do hudih depresij. Iz tega lahko sklepamo, da je naše psihično stanje v osnovi vezano na te tri telesne sisteme, njihovo optimalno delovanje pa je spet odvisno od prehranskih dejavnikov. Vsi vemo, kako se pretirano popivanje pozna na našem razpoloženju naslednji dan; to je le zelo nazoren primer. Splošno ravnovesje nevro-endo-imunskega omrežja pa je precelj bolj občutljivo od tega: odvisno je od zapletenega niza sodejavnikov – vitaminov, mineralov, aminokislin in maščob – ki jih dobimo iz prehrane.”

Res priporočam, narava ima vselej prav!

Ne drži! Samomor je v takih primerih le najslabša izbira. Obstaja pa še neskončno drugih izbir, ki so preko dovolj dobrih čedalje boljše, do najboljše.

Katero bo človek (v nekem trenutku) izbral, pa je stvar volje. Depra le na obisku ali kot stalna sostanovalka je le logična posledica pomankanja volje.

Biti “družbeno sprejemljiva” oz “pridna” pa je stanje duševne bolezni ali ubitosti. Čez bolno ali mrtvo dušo se slabo ali ne pretaka duhovna energija.

Duševnih morilcev= kradljivcev duhovne energije pa je na vsakem koraku več kot dovolj, najpogosteje so oblečeni v “karitativnost, dobroto, strokovnost, družbeno odgovornost,….”. Bolj se oglašajo bolj so vampirski!

Na vsakemu posamezniku pa je odločitev, ali se pusti okrasti.

To se da rešit, depresijo in podobne reči. Samo stran od uradne medicine. Tam so tabletke itd. To pa ne reši ničesar.

_______________________________________________ SAMOZDRAVLJENJE S KANABINOIDI V SLOVENIJI https://m.facebook.com/groups/438014413832415/?multi_permalinks=548310252802830&notif_t=group_highlights&notif_id=1613462320193479&ref=m_notif Zdravilec s konopljo in zdravilnimi rastlinami. _______________________________________________

Res je vse to. Žalostno a resnično. Vse ostalo so pravljice za lahko noč. Dandanes se že vsaka prehodna žalost zdravi z antidepresivi in smatra kot depresija, kar je daleč od prave depre. Tisti, ki se izvlečejo, niso nikoli imeli depresije.

Res je vse to. Žalostno a resnično. Vse ostalo so pravljice za lahko noč. Dandanes se že vsaka prehodna žalost zdravi z antidepresivi in smatra kot depresija, kar je daleč od prave depre. Tisti, ki se izvlečejo, niso nikoli imeli depresije.
[/quote]
Berite post zgoraj od itisme.


Berite post zgoraj od itisme.
[/quote]

Ne bodi smešen, dandanes je vsak na internetu že zdravnik in pameten. Vse te preiskave in še na stotine drugih je dal moj sorodnik čez, pa smo vedno prišli do zaključka da je psihičnega izvora. Kaj misliš, da zdravniki tega ne vedo? Vedno se prvo izloči vse telesne znake, verjemi. Sedaj bodo prišli pa zarotniki ven s svojimi NWO teorijami pohlepnih korporacij.

In še nekaj, zakaj se pa zvezdniki ne izvlečejo iz depre, ko imajo na voljo vse najboljše preiskave ??

Hej, jaz sem bil zelo na podobnem. Iz te depresije se nisem mogel izvleci skoraj deset let. Nisem pa nikoli razumel zakaj sem v tem dreku. V zivljenju mi je slo vse dobro ni ene slabe stvari razen razbitega avtomobila. Imel sem pa skoz v glavi negativne misli, vrtoglavico in mozgansko meglo. Prisel sem do tega, da dejansko veliko izhaja iz prehrane. Crtal sem vse sladkorje in jem zelo malo ohajev. Probaj se nekaj casa tudi ne samozadovoljevati. Jaz recimo sem sedaj lahko recem ze na 90 procentih. Misli so se uredile same. Priporocam knjigo Požgani možgani. Point je v tem da ima vecina psiholoskih bolezni nastanek v crevesju. Lahko pustis mail pa ti malo povem izkusnje. Sem pa moski. Pri zenskah so stvari lahko drugacne. Samomor ni resitev. Ker gres in potem prides nekam drugam. In je potem tam spet neka nova jeba. Vse dobro ti zelim.

Jaz sem dobila depresijo od KT. Pa nisem pokapirala kar nekaj časa, kaj mi je. Vedela sem, da mi gre vse kot po maslu, resnično, ne bi mi moglo iti bolje, ampak čutila pa tega nisem. Vse mi je bilo težko, prav za nobeno stvar nisem imela volje, vse kar sem delala, je bilo samo še iz inercije. Šele po 3 mesecih sem pogruntala, kaj mi je in zakaj. Do tedaj se je pa moje telo že navadilo umetnih hormonov v KT, tako da je slabo počutje minilo. Podobno se mi je pa začelo 10 let kasneje, po vstavitvi mirene. Trpela 2 meseca in jo dala ven.
Mislim, da ima tale moški, ki je eksperimentiral s hrano, lahko prav. Ogromno je stvari o telesu, ki jih medicina še ni pogruntala in povezava hrana zdravje je ena od njih. Poskusi kaj v to smer, če lahko s ketonsko dieto prekineš določene oblike epilepsije, mora biti gotovo še kaj drugega na tem.

itisme, kaj pa epigenetika?

Jaz sem sicer mnenja, da danes ogromno ljudi trpi tudi ali pa predvsem zato, ker s(m)o ravno za to rojeni, da bom(j)o duhovna hrana. Največkrat in najprej lastnim roditeljem.

Neka dobrodelna Gabi je zdej en dan po tv izjavila; ” nahranila sem si svojo dušo” Ko sem to slišal, so mi šle kar kocine pokonci! Kako grozno resnico je povedala!!! Nekaj zbirajo za revne otroke pa to…

To je kanibalizem. V otrocih, drugih ljudeh najde duševno hrano. Torej je parazit v svoji notranjosti. Parazit pa postane, ker ne najde v sebi hrano in potrebuje žrtve, da ona preživi.

Ne bodi smešen, dandanes je vsak na internetu že zdravnik in pameten. Vse te preiskave in še na stotine drugih je dal moj sorodnik čez, pa smo vedno prišli do zaključka da je psihičnega izvora. Kaj misliš, da zdravniki tega ne vedo? Vedno se prvo izloči vse telesne znake, verjemi. Sedaj bodo prišli pa zarotniki ven s svojimi NWO teorijami pohlepnih korporacij.

In še nekaj, zakaj se pa zvezdniki ne izvlečejo iz depre, ko imajo na voljo vse najboljše preiskave ??
[/quote]
Vidim, da imaš predsodke do ‘interneta’. Internet je samo zelo uporaben, a nereguliran medij, zato je informacije in njihove vire pametno preverjat, kar tudi ni pretežko, če se le malo potrudiš.
Žal zdravnikom ne moremo zaupat 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Uradni zdravniki se namreč v primeru depresije bolj malo ukvarjajo s preiskavami in preprosto vturijo antidepresive, pa kak Helex za anksioznost. Menda tako zapoveduje ravno Vélika Farmacija, saj na tem mastno služi. Takšen je tale naš zmanipuliran svet. Kaj ti tu ni jasno?

Torej, če je bilo “psihičnega izvora”. ste poizkusili psihoterapijo, hipnoterapijo, regresoterapijo, karkoli od tega? Če ponovno bolj pozorno prebereš omenjeni post zgoraj, lahko vidiš, da je bilo priporočeno ravno nekaj od naštetega.

Zvezdniki so ravno tako podvrženi slepemu verjetju v zdravnike, ki jih je povozil čas oz. Farmacija. Še famozni Dr.House vsebuje prefinjeno propagando Farmacije.

Kaj pa npr. medčloveški odnosi v družini?
Mnogokrat se pri osebi, ki je najbolj senzibilna v družini začne pojavljati anksioznost ravno zaradi ne najbolj kvalitetnih medčloveških odnosov znotraj te temeljne celice družbe.
Se opravičujem, da sem si odgovoril kar sam sebi.

Potem imamo pa še medčloveške odnose na delovnem mestu, šoli, prijatelji, znanci, in vsepovsod, kjer se srečujemo z ljudmi in nenazadnje tudi na tem forumu, kjer komuniciramo med seboj.

Problem pri zdravnikih je, da ko pride pacient in mu pove svoje težave, takoj antidepresiv za druge primere antibiotik. In to je vse. Nobene dodatne preiskave ampak takoj diagnoza. Za tistih deset procentov, ko že sam človek ve, da je nekaj hudo narobe naredijo preiskave. Mojemu očetu, ko je imel polno žalosti mu je naprej predpisal antidepresive, ker ji ni želel jemati in to povedal zdravniku mu je rekel naj pije šentjanževko. To je bila vsa raziskava. Na srečo je oče močan človek v sebi in je premagal sam, kar ga je morilo telesno ali psihično.

Nič nočem obsojat in apriori postulirat.
Samo zanima me nekaj: ali tisti, ki ste oz. ste bili v depresiji, počnete / delate stvari, ki vas veselijo, ki prihajajo iz vašega srčnega zanimanja, in ali ste v partnerskih / seksualnih razmerjih z ljudmi, s katerimi ste res radi?
Nič ne trdim, da so stvari enostavne, ampak če bi človek počel, kar ga veseli, in se družil z nekom, ki ga ima zares rad, ne vem, zakaj bi zapadel v depresijo. Pravite, da je depresija kemična, da gre za neravnovesje kemičnih, molekularnih itd. zadev v telesu, možganih. Ja, zelo mogoče. Ampak tudi užitek ob delu in sreča v ljubezni proizvajata kemične reakcije v telesu. Tega pa nihče ne reče. Vsi govorite samo o tem, kakšna grda kemija napada vaše možgane, da pa se kemija sprošča tudi v ljubezni in zadovoljstvu z delom, tega pa ne omenjate oz. kar veselo izpuščate, kakor da je takrat telo na offu.
Ne rečem pa, da niso depresivni tisti, ki niso v zvezi, ki nimajo dela, ali pa imajo oboje napačno. To zna biti naporno. Ne verjamem pa tistim, ki trdite, da ljubezen ne pomaga. Če ne pomaga, potem pač nimate pravega/prave. In če imate “ljubezen”, pa ste depresivni, bi vas vprašal, koliko ste se za to ljubezen trudili. Ste se sploh kaj? Ste sploh bili resni? Ali pa sta se zagledala v kafiču in bila naslednji dan že “nesmrtno zaljubljena”? Moje mnenje je, da to ni nič. To je podleganje družbenim pričakovanjem, da imaš pač nek seksualni objekt, pa tudi če ga v prvem kafiču stakneš. Koliko ste se trudili za svoje fante/punce? Ali ste jih dobili po prvi žurki? Če ja, potem verjamem, da vam ljubezen ne pomaga. Ker to ni nobena ljubezen, če se zanjo nič ne zavzameš in potrudiš, ampak jo pobereš v prvem kafiču ali žurki.

Kar vi opisujete so človeška občutja, ne depresija. Problem pri depresiji je, ker vi pišete, da boste lažje razumeli vi pišete, pri ljubezni se v možganih proizvaja tekočina za dobro počutje, da se pri hobijih proizvaja tekočina za veselje in tako dalje, ne veste, da se pri depresiji prekinejo te tekočine, se ne proizvajajo več. Zato je potrebno z tabletami po domače povedano spet ustvariti to tekočino. To je prava depresija. In tukaj ne pomaga nobena ljubezen, hobiji, ker ni več tekočine. Kapirate, po domače zelo napisano. Zato je potrebno to tekočino ustvariti. Znanstveniki se pa ukvarjajo zakaj izgine tekočina, zdaj blažijo s tabletami. No je zdaj edina rešitev. Ne ljubezen, ne hobiji.

Šel sem v naravo, v hribe, teh nekaj ur je bil edin čas ko sem lahko pobegnil, ampak kaj ko ne traja večno, prideš domov in si spet tam. Poleg tega kako naj preživim s sprehodi v naravo. Ko ti končaš s svojim hobijem si takoj spet nazaj v temi in s časom vedno huje. Jaz sem nekako prebrodil, je pa vedno prisoten strah, da se mi spet zgodi. In če še kdaj zabredem tako slabo kot sem takrat, se bom verjetno zastrupil, nimam volje še enkrat skozi tako sranje kot sem že enkrat šel skozi.. v tistem času sem namreč kar podrobno raziskal to področje

Ne tako razmišljat in ne preveč razmišljat! Mislim, da ga ni na svetu človeka, ki ne bi imel problemov, stisk, težav.
Prihajam z enega družabnega večera, kjer smo se dobili s sodelavci. Sodelavka je prebolela raka, kemoterapije, ima tudi posledice, vendar je aktivna sto na uro, ukvarja se z dobrodelnostjo, pomaga ljudem v stiski, obiskuje starejše ljudi in pravi, da nima časa razmišljati ne o sebi, ne o bolezni. To ji daje moč za življenje.
Ne misli na smrt, pač pa na življenje. Mi vsi smo na poti življenja in na tej poti srečujemo različne prepreke. Prav vsi! Ko ti je najhujše, pomisli na vse tiste, ki trpijo v ujetništvu, v vojni, so lačni, premraženi, v strahu… Mi smo lahko hvaležni za to, da živimo v miru!
Poskušaj se zaposliti, s komerkoli, delaj, hodi, teci… vse naredi, da premagaš to bolezen.
Vse dobro ti želim.
Na samomor pa pozabi. Življenje je že itak prekratko in prehitro mine. Išči v njem dobro in ne slabo. Srečno.

To je kanibalizem. V otrocih, drugih ljudeh najde duševno hrano. Torej je parazit v svoji notranjosti. Parazit pa postane, ker ne najde v sebi hrano in potrebuje žrtve, da ona preživi.
[/quote]

no pol pa kanibalizem. Pa poglejmo sedaj npr:

– teme tukaj; problematičen otrok, nasilen najstnik, mož tepe ženo,……………….
-zdravniki, zdravilci,……. so plačani od bolnih, trpečih,…… ljudi.
– zoofili
-drugo…

A ne gre tukaj povsod za odnose z drugimi? Torej se mora človek ki si ni kul prvo vprašati v kakšnih odnosih živi oz kakšno vlogo v njih igra? Ali je hrana ali tisti ki se hrani? Šele ko to določi sta smiselni vprašanji, na kakšen način je hrana ali tisti ki se hrani?

Tudi stanje depre je lahko oboje. Lahko je posledica tega da smo hrana drugim, lahko pa je način hranjenja. (izsiljevanje občutkov sočutja)

Enako je s tistimi ki se z depresivci ukvarjajo. Lahko so njihova hrana, lahko pa se z njimi hranijo.

Človek je lahko zdrav(nik), ko ne rabi biti ne eno ne drugo, ko je v miru sam s seboj.

no pol pa kanibalizem. Pa poglejmo sedaj npr:

– teme tukaj; problematičen otrok, nasilen najstnik, mož tepe ženo,……………….
-zdravniki, zdravilci,……. so plačani od bolnih, trpečih,…… ljudi.
– zoofili
-drugo…

A ne gre tukaj povsod za odnose z drugimi? Torej se mora človek ki si ni kul prvo vprašati v kakšnih odnosih živi oz kakšno vlogo v njih igra? Ali je hrana ali tisti ki se hrani? Šele ko to določi sta smiselni vprašanji, na kakšen način je hrana ali tisti ki se hrani?

Tudi stanje depre je lahko oboje. Lahko je posledica tega da smo hrana drugim, lahko pa je način hranjenja. (izsiljevanje občutkov sočutja)

Enako je s tistimi ki se z depresivci ukvarjajo. Lahko so njihova hrana, lahko pa se z njimi hranijo.

Človek je lahko zdrav(nik), ko ne rabi biti ne eno ne drugo, ko je v miru sam s seboj.
[/quote]

Depresija ni hrana drugim ljudem, ker je depresija bolezen možganov. To je depresija. Tudi jaz osebno verjamem, da ni veliko depresije. Ko pa je prava depresija je zelo huda bolezen, ki si jo ne bi nihče želel. Nekateri, ki imajo depresijo bi raje imeli raka. Ker imaš upanje, imaš optimizem imaš zdrave možgane. Lahko misliš, lahko čutiš, občutiš. Pri depresiji so pa dobesedno mrtvi možgani.

Žal pa veliko zdravnikov res prevečkrat predpisuje zdravila po nepotrebnem. Ljudje so samo žalostni, ranjeni, utrujeni. To ni depresija. Tu pa lahko govorimo o čustvenem izsiljevanju z ene ali druge strani.

In da depresivnem človeku, dobri ljudje, kot jim praviš, ki so kradljivci duš, pišejo, govorijo pojdi športat, moja kolegica ima raka in je čudovita, ima upanje, najdi si delo, najdi si ljubezen…. To je pa udarec za depresivca, ker tukaj velikokrat izgubijo bitko. Ja dobrota je velikokrat zlo.

New Report

Close