Forum.Over.Net

Starševski čvek

ŠTUDIJ DR.ŠTUDIJSKI PROGRAM MEDICINA

Default avatar

[email protected]

[i]VPIŠEJO SE LAHKO SAMO Z PRAV DOBRIM IN ODLIČNIM USPEHOM NA MEDICINO .NAZIV DR.ZNANOSTI.
Z DOBRIM,ZADOSTNIM IN NEZADOSTNIM SPLOŠNIM UČNIM USPEHOM SE VPISATI NE MOREJO.
[/i]

SAMI NADARJENI DIJAKI SE VPISUJEJO.

COOL
Default avatar

Vprašanje je le

...nadarjeni za kaj?
Default avatar

Stanko75

Za naziv dr. Znanosti moraš narediti doktorat ne pa šrudija medicine. Pri študiju medicine dobiš naziv dr. med za imenom, dr.znanosti pa je naziv pred imenom.
Default avatar

[email protected]

Predstavitev študijskega programa
1. Podatki o študijskem programu
Enoviti magistrski študij druge stopnje Medicina traja šest let (12 semestrov) in obsega skupaj 360 kreditnih
točk.
Strokovni naziv, ki ga pridobi diplomant, je doktor medicine/doktorica medicine (dr. med.)
Default avatar

dhgdhdhgd

[email protected] je napisal/a:
ALI JE TEŽKI PROGRAM MEDICINA DR.ZNANOSTI?
Ja. Najprej moraš obvladati slovenščino.
Default avatar

[email protected]

Spoštovani!

V čem je razlika med PROGRAMOM IZOBRAŽEVALNIM SPLOŠNA DENTALNA VETERINARSKA MEDICINA?
IN MED DR.ZNANOSTI?
KAKO JE DEFINIRANO V ZAKONU ALI JE DR.ZNANOSTI SPLOŠNE MEDICINE SPECIALIST VEČ OD DR.ZNANOSTI EKETREKOLI STROKE?


KAKO JE DEFINIRANO V ZAKONU? ALI JE SAMO NAJTEŽJI PROGRAM DR.ZNANOSTI SPLOŠNE MEDICINE SPECIALIST?
Default avatar

[email protected]

Spoštovani!

V čem je razlika med PROGRAMOM IZOBRAŽEVALNIM SPLOŠNA DENTALNA VETERINARSKA MEDICINA?
IN MED DR.ZNANOSTI?
KAKO JE DEFINIRANO V ZAKONU ALI JE DR.ZNANOSTI SPLOŠNE MEDICINE SPECIALIST VEČ OD DR.ZNANOSTI KATEREKOLI STROKE?


KAKO JE DEFINIRANO V ZAKONU? ALI JE SAMO NAJTEŽJI PROGRAM DR.ZNANOSTI SPLOŠNE MEDICINE SPECIALIST?
Default avatar

andregino

Dentalna medicina in splošna medicina sta programa na medicinski fakulteti. Veterina je na veterinarski fakulteti. Dr znanosti postaneš po zaključenem doktorskem študiju. Specialist pa po končani specializaciji.
Zdravniki, ki imajo doktorat, so hkrati tudi specialisti, torej imajo dr pred imenom, za imenom pa še naziv dr. med., specialist anesteziologije.
Splošna medicina se imenuje študij na fakulteti. S tem študijem se lahko vpišeš na večino specializacij. Specializacija splošna medicina pa ne obstaja več, ker se je razdelila na urgentno, družinsko medicino in medicino dela.
Default avatar

vaslij s

dhgdhdhgd je napisal/a:
[email protected] je napisal/a:
ALI JE TEŽKI PROGRAM MEDICINA DR.ZNANOSTI?
Ja. Najprej moraš obvladati slovenščino.
Ni res.
Default avatar

dhgdhdhgd

vaslij s je napisal/a:
dhgdhdhgd je napisal/a:


Ja. Najprej moraš obvladati slovenščino.
Ni res.
Aja saj res. Ni ti treba obvladati slovenščine, morda se ti to celo šteje v plus.
Default avatar

ni res

dhgdhdhgd je napisal/a:
vaslij s je napisal/a:


Ni res.
Aja saj res. Ni ti treba obvladati slovenščine, morda se ti to celo šteje v plus.
[/quot

Ne, ni ti potrebno obvladati slovenščine po lektorsko. A zdaj razumeš. Ne.
Default avatar

Bog se nas usmili

[email protected] je napisal/a:
Spoštovani!

V čem je razlika med PROGRAMOM IZOBRAŽEVALNIM SPLOŠNA DENTALNA VETERINARSKA MEDICINA?
IN MED DR.ZNANOSTI?
KAKO JE DEFINIRANO V ZAKONU ALI JE DR.ZNANOSTI SPLOŠNE MEDICINE SPECIALIST VEČ OD DR.ZNANOSTI KATEREKOLI STROKE?


KAKO JE DEFINIRANO V ZAKONU? ALI JE SAMO NAJTEŽJI PROGRAM DR.ZNANOSTI SPLOŠNE MEDICINE SPECIALIST?

Bom malo nesramna, ampak direktna: po tvojem pisanju sodeč ti manjka inteligence tudi za dokončanje srednje poklicne šole, zato ne fantaziraj o kakšni medicini ali znanstvenih doktorskih nazivih.
Default avatar

Carica si

[email protected] je napisal/a:
Spoštovani!

V čem je razlika med PROGRAMOM IZOBRAŽEVALNIM SPLOŠNA DENTALNA VETERINARSKA MEDICINA?
IN MED DR.ZNANOSTI?
KAKO JE DEFINIRANO V ZAKONU ALI JE DR.ZNANOSTI SPLOŠNE MEDICINE SPECIALIST VEČ OD DR.ZNANOSTI KATEREKOLI STROKE?


KAKO JE DEFINIRANO V ZAKONU? ALI JE SAMO NAJTEŽJI PROGRAM DR.ZNANOSTI SPLOŠNE MEDICINE SPECIALIST?
Hahahahahahahahahahahahhhhhhaaaaaahahahahaha. P i z d a tako se nisem že dolgo nasmejal. Legenda !!!!!!
Default avatar

[email protected]

KAKO JE DEFINIRANO V ZAKONU ALI JE DR.ZNANOSTI SPLOŠNE MEDICINE SPECIALIST VEČ OD DR.ZNANOSTI KATEREKOLI STROKE?
Default avatar

posebne potrebe

Osnovnošolec z vsaj povprečnim IQ ne bi spraševal takih neumnosti, ker bi imel razčiščene osnovne pojme ali pa bi znal poiskati informacijo. Ti se pa, kot je videti, še vedno nisi naučila uporabljati malih črk. Če si še šolarka, vprašaj učiteljico, da ti razloži na tvoji stopnji primeren način, ker tu napisanega nisi razumela.
Default avatar

[email protected]

DR.ŠTUDIJSKI PROGRAM MEDICINA

VPIŠEJO SAMO KO IMAJO VSE
VSE Z ODL(5) OCENJENO VSI PREDMETI MU GREJO OD MATEMATIKE , FIZIKE,KEMIJE ,BIOLOGIJE.
IN IMA ZA TO
COOL SVAKA JIM ČAST
Default avatar

[email protected]

LOKALNOMaribor

PRIMER:

Mariborska diamantna maturantka: Dekle za velike izzive SPREMLJAJ ČLANEK
SOBOTA, 15.7.2017, 2:48 - Čas zadnje posodobitve: pred 5 meseci
8:42
Mariborska diamantna maturantka: Dekle za velike izzive ODPRI GALERIJO
IGOR NAPAST Za uspehom Eve Malovrh stoji veliko sprotnega in trdega dela, veliko branja in zanimanja za svet okoli sebe.
Eva Malovrh je edina dijakinja iz severovzhodne Slovenije, ki je na letošnji maturi dosegla vse točke. Takšnih dijakov je bilo letos v Sloveniji le 15 in so diamantni maturanti.
IZBOR UREDNIŠTVA

Uspeh je, da družba razmišlja o darovanju
Uspeh je, da družba razmišlja o darovanju
Oglas: prinesite stari telefon in prihranite pri novem
Prinesite stari telefon in prihranite pri novem
Opt out of Adyoulike ad targeting
Oglas: prinesite stari telefon in prihranite pri novem
Prinesite stari telefon in prihranite pri novem
Opt out of Adyoulike ad targeting

Transplantacija, ki je sprožila družbeno revolucijo
Transplantacija, ki je sprožila družbeno revolucijo
Pogrešana še 17-letna Barbara Kumar
Pogrešana še 17-letna Barbara Kumar
Erdogan: Izrael ubija otroke
Erdogan: Izrael ubija otroke
Večkrat kot na snegu umirajo na cestah
Večkrat kot na snegu umirajo na cestah
Napovedana močan veter in obilne padavine
Napovedana močan veter in obilne padavine


Ura, ki sva jo skupaj preživeli ob kavi, naročila je kapučino, je razkrila, da je Eva Malovrh vljudno, skromno in odgovorno dekle z izjemnim kritičnim razmišljanjem. Ljubezen do francoskega jezika jo je iz Slovenske Bistrice pripeljala na Prvo gimnazijo Maribor, kjer se je tega jezika šele začela učiti. Njen največji jezikovni uspeh je zmaga na prevajalskem tekmovanju Juvenes Translatores in prevzem nagrade v Bruslju, kjer se je izkazala z odmevnim govorom ob podelitvi priznanj. Eva dokazuje, da latinščina ni mrtvi jezik, saj si v tem jeziku dopisuje s prijateljem in letošnjim zlatim maturantom s I. gimnazije v Celju Yoshinako Joštom Gerlom. Eva je vse štiri letnike zaključila z odličnim učnim uspehom in z zaključenimi samimi odličnimi ocenami. V zadnjem letniku je spoznala, da čeprav za šport ni nadarjena, nujno potrebuje fizično sprostitev, zato je začela trenirati, saj ne boste verjeli - boks.

Eva, postala si diamantna maturantka. Kako doseči tak izjemni rezultat? So bili srednješolski dnevi v celoti namenjeni le učenju?

OGLAŠEVANJE

"Za tem uspehom stoji veliko sprotnega in trdega dela, veliko branja in zanimanja za svet okoli sebe. Predvsem pa je ključnega pomena ljubezen do učenja, čemur klasiki pravimo kar amor magister optimus. V četrtem letniku sem se res predvsem posvečala maturi. Tri dni na teden sem imela devet šolskih ur, torej pouk do 16. ure, domov v Slovensko Bistrico sem prišla po 17. uri in se šla učit. Veliko prostega časa med šolskim letom res ni bilo. Je pa zelo pomembno, da se znaš sprostiti, da greš pravočasno spat. Četrti letnik je izjemno naporen, zelo stresen, matura pa velik pritisk na mnoge, ki se želimo vpisati na zahtevne fakultete. Veliko dijakov je imelo težave, ker so se učili do enih, dveh ponoči ali še dlje - in to več noči zapored, zato so se čez dan spopadali s hudo izčrpanostjo. Zdi se mi, da te še posebej v zaključnem letniku lahko hitro posrka v ta nevarni vrtinec in to, da se samo učiš brez predaha, lahko hitro negativno vpliva nate in na uspeh."

Kako je tebi uspelo najti to ravnovesje? Kako si poskrbela za sprostitev?

"Sprostitev so mi pomenile že plesne vaje za maturantski ples enkrat na teden. Ponovno poudarjam, kako pomembno je, da dovolj spiš in kvalitetno ješ. Pa ne samo riževih vafljev namesto normalnega polnovrednega obroka, kar je nova moda med številnimi gimnazijkami, saj tako ne moreš funkcionirati, ker možgani ne dobijo dovolj hrane. Torej, pomembno je, da ob učenju dobro poskrbiš zase. Zato sem se letos začela ukvarjati s športom, kar je zelo netipično zame, nisem namreč nadarjena za telovadbo. Vpisala sem se na boks."

Boks?

"Mlajši brat mi je pokazal nekaj osnovnih gibov in mi je bilo všeč. V Slovenski Bistrici imamo tudi boks klub. Nisem resno trenirala in nisem nevarna, ampak mi je zelo koristilo, da sem se razmigala in se odlično sprostila."

Si preprosta, neprevzetna, prizemljena, odlična dijakinja, tako te je tudi opisal ravnatelj Herman Pušnik. Koliko in kako je vzgoja pripomogla k tvojemu uspehu?

"Starši so me zmeraj vzgajali zelo svobodno. Niso mi postavljali mej, ampak so mi dovolili, da sem meje našla sama, za kar sem jim zelo hvaležna. In to je tisto, kar je treba pri otroku vzpodbuditi, da vsak sam ugotovi, kaj je njegova odgovornost, kaj ga zanima, kaj sme in česa ne - in da tako deluje vse življenje."

Dopisuje si v latinščini z Japoncem iz Celja
Eva, zanimajo te francoščina, latinščina, umetnostna zgodovina, primerjalna književnost, glasba, novinarstvo in medicina. Kaj je pretehtalo, da si se odločila za študij medicine?

"Potrebujem velike izzive. Medicina je zelo široko področje, ki omogoča predvsem delo z ljudmi in pomoč ljudem - in to mi je zelo pri srcu. Kot zdravnica bi rada na človeka gledala širše in ne zgolj kot na skupek kemijskih, fizikalnih in bioloških procesov, ampak kot na neponovljivo celoto, zato je zame medicina tudi humanistična znanost. Pomembno je, da kot zdravnik v svojem pacientu ne vidiš zgolj stranke, ampak sočloveka."

Boš čez 20 let zdravnica v Mariboru?

"Na to je zdaj zelo težko odgovoriti. Ne izključujem možnosti, da bi šla v tujino in se tam izpopolnila, predvsem v Francijo ali francosko govorečo državo, ampak si ne predstavljam, da bi tam ostala. Hkrati me žalosti, ko slišim in berem o neurejenih zadevah v zdravstvu, ne samo v Mariboru, ampak povsod po državi. Zato bi bila tudi sama zelo srečna, če bi lahko doprinesla k izboljšanju sedanjega stanja. Seveda bi čisto sama težko kar koli spremenila, zato je pomembno, da se mladi združimo in začnemo stremeti k skupnim ciljem."

Francoščino si izbrala za prvi tuji jezik na maturi in z njo opravila z odliko, na mednarodnem jezikovnem izpitu iz francoščine na stopnji B2 si dosegla najvišje število točk v državi. Boš pogrešala francoščino?

"Ne verjamem, da bi jo lahko kadarkoli pozabila, saj je postala globok del mene, čeprav sem se jezika začela učiti šele v gimnaziji. Zdaj govorim tekoče francosko. Imela sem odlično profesorico Simone Krampl, z nami pa je veliko sodelovala tudi naravna govorka Mary Ellen Ramasimanana Virtič. Francoščina ni samo čudovit jezik, ki se tako lepo sliši, ampak je tudi kultura, umetnost, glasba, šansoni, moda, vse to je zame francoščina. Preprosto joie de vivre ali veselje do življenja."

Še en jezik si izbrala za izbirni predmet na maturi, latinščino - in to na višjem nivoju. Na državnem tekmovanju iz latinščine pa si osvojila drugo mesto.

"Ja, takrat me je premagal prijatelj Yoshinaka Jošt Gerl, čigar materni jezik je japonščina in živi v Celju. Zdaj si v latinščini tudi dopisujeva in dokazujeva, da latinščina ni mrtev jezik. Ljudje ne poznajo dovolj tega jezika, zato se jim zdi učenje latinščine nesmiselno. Pravzaprav pa se pri tem premetu nisem naučila zgolj prevajanja in branja rimskih avtorjev, ampak mi je to dalo nek drugačen, celo bolj sproščen pogled na svet, ne vem točno, kaj, ampak zagotovo nekaj bolj žlahtnega, kar bo vedno ostalo pomemben del moje identitete."

Odlični profesorji na Prvi gimnaziji
O maturi ima vsak kaj povedati, profesorji, politiki, tudi dijaki. Kako ti gledaš na sedanjo maturo in njeno izvedbo?

"Današnja matura ima veliko pomanjkljivosti. Nesmiselno je, da samo en preizkus odloča o tvojem štiriletnem delu. Sploh pa so mnoga vprašanja zastavljena zelo pikolovsko, ustvarjena kot magnet za nepomembne napake, ki ne pomenijo dijakovega neznanja, zaradi njih pa lahko hitro izgubi precejšnje število točk. Predvsem slovenščina je velik problem, ker je premalo časa za kvalitetno reševanje - in letos je bilo pri jezikovni poli vsekakor premalo časa.

Da ne govorim o eseju. Šolski esej je nekaj povsem drugega od tega, kar so sicer literarni eseji. Meni in moji sošolki so profesorji dopovedovali, naj ne piševa tako poglobljeno. V maturitetne eseje za vajo sva namreč vključevali Umberta Eca, Bartolovo zbirko novel Al Araf in Velikega inkvizitorja Dostojevskega, ker zelo veliko bereva in lahko neko (slovensko) delo hitro umestiva v okvir svetovne literature. Šolski esej pa je na žalost zelo ozko usmerjen - in temu se moraš prilagoditi. S tem mislim, da moraš odgovarjati na skopa vprašanja, ki se tičejo podrobnosti, povezanih z vsebino, marsikdaj lahko ocenjevalci tvoje razmišljanje in primerjavo z drugimi literarnimi deli negativno ocenijo kot zastranitev. Dobesedno kaznujejo te, ker veš več. Zato sem precej trepetala, kako bodo ocenili moj esej, ampak sem očitno naletela na ocenjevalca odprtega duha."

Odlične ocene na maturi kažejo, da si imela odlične pripravljavce.

"Ja, res je. Profesorji na Prvi gimnaziji so izjemni, nekateri so mi velik zgled tudi kot osebnosti in upam, da ne bom izgubila stika z njimi. Na prvem mestu je že omenjena profesorica Simone Krampl, ki je izjemno srčna in izžareva posebno toplino. Vsi dijaki jo občudujemo in pri njej imaš res slabo vest, če nimaš narejene domače naloge. Pa profesorica Barbara Damjan, ki me je učila latinščino, in profesor Robert Čepon, ki organizira tudi arheološke tabore. Čeprav nisem tip za matematiko in sem morala veliko vaditi, profesorici Andreji Štrekelj ni bilo težko žrtvovati odmora, da mi je še kaj pregledala in pojasnila. Matematika je postala moj najljubši predmet, ker mi je pomenila izziv, hkrati pa je strukturirana in estetska, kar imam rada."

So se počitnice zate začele v ponedeljek?

"Ja, predvsem psihološko. Vmes smo sicer maturanti maturo že malo odmislili, ampak tri dni pred ponedeljkom me je začelo gristi. Bila sem na trnih. Sošolci in prijatelji so mi ves čas napovedovali tak izid, vendar jim nikakor nisem verjela, ker sem velik perfekcionist in mature nisem odpisala z najboljšim občutkom. Ko pa sem zjutraj pogledala rezultate in ob svojem imenu videla zapisanih 34 točk, nisem mogla verjeti in sem mislila, da me bodo iz republiškega izpitnega centra še poklicali in mi povedali, da so se zmotili, ampak očitno je že res, ker me ni še nihče klical."

Kaj boš počela zdaj, med počitnicami?

"Najprej želim narediti izpit za avto. Veliko berem, slikam, igram klavir, grem na kakšen izlet po Sloveniji. Z arheološkim taborom bomo šli avgusta v Romunijo v mesto Brangrad gledat grad grofa Drakule, pričakujem pa tudi obisk prijateljice Margaux iz Belgije."

"Pomembno je, da se mladi združimo in začnemo stremeti k skupnim ciljem."
Default avatar

[email protected]

HERMAN PUŠNIK
HERMAN PUŠNIK RAVNATELJ PRVE GIMNAZIJE MARIBOR
COOL COOL COOL OSEBA JE TUDI RAVNATELJ.
NADARJENI MATEMATIK SIMPATIČNI IN PRILJUBLJENI VEČNO.