ŠTUDIJ DR.ŠTUDIJSKI PROGRAM MEDICINA
Spoštovani!
V čem je razlika med PROGRAMOM IZOBRAŽEVALNIM SPLOŠNA DENTALNA VETERINARSKA MEDICINA?
IN MED DR.ZNANOSTI?
KAKO JE DEFINIRANO V ZAKONU ALI JE DR.ZNANOSTI SPLOŠNE MEDICINE SPECIALIST VEČ OD DR.ZNANOSTI EKETREKOLI STROKE?
KAKO JE DEFINIRANO V ZAKONU? ALI JE SAMO NAJTEŽJI PROGRAM DR.ZNANOSTI SPLOŠNE MEDICINE SPECIALIST?
Spoštovani!
V čem je razlika med PROGRAMOM IZOBRAŽEVALNIM SPLOŠNA DENTALNA VETERINARSKA MEDICINA?
IN MED DR.ZNANOSTI?
KAKO JE DEFINIRANO V ZAKONU ALI JE DR.ZNANOSTI SPLOŠNE MEDICINE SPECIALIST VEČ OD DR.ZNANOSTI KATEREKOLI STROKE?
KAKO JE DEFINIRANO V ZAKONU? ALI JE SAMO NAJTEŽJI PROGRAM DR.ZNANOSTI SPLOŠNE MEDICINE SPECIALIST?
Dentalna medicina in splošna medicina sta programa na medicinski fakulteti. Veterina je na veterinarski fakulteti. Dr znanosti postaneš po zaključenem doktorskem študiju. Specialist pa po končani specializaciji.
Zdravniki, ki imajo doktorat, so hkrati tudi specialisti, torej imajo dr pred imenom, za imenom pa še naziv dr. med., specialist anesteziologije.
Splošna medicina se imenuje študij na fakulteti. S tem študijem se lahko vpišeš na večino specializacij. Specializacija splošna medicina pa ne obstaja več, ker se je razdelila na urgentno, družinsko medicino in medicino dela.
Osnovnošolec z vsaj povprečnim IQ ne bi spraševal takih neumnosti, ker bi imel razčiščene osnovne pojme ali pa bi znal poiskati informacijo. Ti se pa, kot je videti, še vedno nisi naučila uporabljati malih črk. Če si še šolarka, vprašaj učiteljico, da ti razloži na tvoji stopnji primeren način, ker tu napisanega nisi razumela.
LOKALNOMaribor
PRIMER:
Mariborska diamantna maturantka: Dekle za velike izzive SPREMLJAJ ČLANEK
SOBOTA, 15.7.2017, 2:48 – Čas zadnje posodobitve: pred 5 meseci
8:42
Mariborska diamantna maturantka: Dekle za velike izzive ODPRI GALERIJO
IGOR NAPAST Za uspehom Eve Malovrh stoji veliko sprotnega in trdega dela, veliko branja in zanimanja za svet okoli sebe.
Eva Malovrh je edina dijakinja iz severovzhodne Slovenije, ki je na letošnji maturi dosegla vse točke. Takšnih dijakov je bilo letos v Sloveniji le 15 in so diamantni maturanti.
IZBOR UREDNIŠTVA
Uspeh je, da družba razmišlja o darovanju
Uspeh je, da družba razmišlja o darovanju
Oglas: prinesite stari telefon in prihranite pri novem
Prinesite stari telefon in prihranite pri novem
Opt out of Adyoulike ad targeting
Oglas: prinesite stari telefon in prihranite pri novem
Prinesite stari telefon in prihranite pri novem
Opt out of Adyoulike ad targeting
Transplantacija, ki je sprožila družbeno revolucijo
Transplantacija, ki je sprožila družbeno revolucijo
Pogrešana še 17-letna Barbara Kumar
Pogrešana še 17-letna Barbara Kumar
Erdogan: Izrael ubija otroke
Erdogan: Izrael ubija otroke
Večkrat kot na snegu umirajo na cestah
Večkrat kot na snegu umirajo na cestah
Napovedana močan veter in obilne padavine
Napovedana močan veter in obilne padavine
Ura, ki sva jo skupaj preživeli ob kavi, naročila je kapučino, je razkrila, da je Eva Malovrh vljudno, skromno in odgovorno dekle z izjemnim kritičnim razmišljanjem. Ljubezen do francoskega jezika jo je iz Slovenske Bistrice pripeljala na Prvo gimnazijo Maribor, kjer se je tega jezika šele začela učiti. Njen največji jezikovni uspeh je zmaga na prevajalskem tekmovanju Juvenes Translatores in prevzem nagrade v Bruslju, kjer se je izkazala z odmevnim govorom ob podelitvi priznanj. Eva dokazuje, da latinščina ni mrtvi jezik, saj si v tem jeziku dopisuje s prijateljem in letošnjim zlatim maturantom s I. gimnazije v Celju Yoshinako Joštom Gerlom. Eva je vse štiri letnike zaključila z odličnim učnim uspehom in z zaključenimi samimi odličnimi ocenami. V zadnjem letniku je spoznala, da čeprav za šport ni nadarjena, nujno potrebuje fizično sprostitev, zato je začela trenirati, saj ne boste verjeli – boks.
Eva, postala si diamantna maturantka. Kako doseči tak izjemni rezultat? So bili srednješolski dnevi v celoti namenjeni le učenju?
OGLAŠEVANJE
“Za tem uspehom stoji veliko sprotnega in trdega dela, veliko branja in zanimanja za svet okoli sebe. Predvsem pa je ključnega pomena ljubezen do učenja, čemur klasiki pravimo kar amor magister optimus. V četrtem letniku sem se res predvsem posvečala maturi. Tri dni na teden sem imela devet šolskih ur, torej pouk do 16. ure, domov v Slovensko Bistrico sem prišla po 17. uri in se šla učit. Veliko prostega časa med šolskim letom res ni bilo. Je pa zelo pomembno, da se znaš sprostiti, da greš pravočasno spat. Četrti letnik je izjemno naporen, zelo stresen, matura pa velik pritisk na mnoge, ki se želimo vpisati na zahtevne fakultete. Veliko dijakov je imelo težave, ker so se učili do enih, dveh ponoči ali še dlje – in to več noči zapored, zato so se čez dan spopadali s hudo izčrpanostjo. Zdi se mi, da te še posebej v zaključnem letniku lahko hitro posrka v ta nevarni vrtinec in to, da se samo učiš brez predaha, lahko hitro negativno vpliva nate in na uspeh.”
Kako je tebi uspelo najti to ravnovesje? Kako si poskrbela za sprostitev?
“Sprostitev so mi pomenile že plesne vaje za maturantski ples enkrat na teden. Ponovno poudarjam, kako pomembno je, da dovolj spiš in kvalitetno ješ. Pa ne samo riževih vafljev namesto normalnega polnovrednega obroka, kar je nova moda med številnimi gimnazijkami, saj tako ne moreš funkcionirati, ker možgani ne dobijo dovolj hrane. Torej, pomembno je, da ob učenju dobro poskrbiš zase. Zato sem se letos začela ukvarjati s športom, kar je zelo netipično zame, nisem namreč nadarjena za telovadbo. Vpisala sem se na boks.”
Boks?
“Mlajši brat mi je pokazal nekaj osnovnih gibov in mi je bilo všeč. V Slovenski Bistrici imamo tudi boks klub. Nisem resno trenirala in nisem nevarna, ampak mi je zelo koristilo, da sem se razmigala in se odlično sprostila.”
Si preprosta, neprevzetna, prizemljena, odlična dijakinja, tako te je tudi opisal ravnatelj Herman Pušnik. Koliko in kako je vzgoja pripomogla k tvojemu uspehu?
“Starši so me zmeraj vzgajali zelo svobodno. Niso mi postavljali mej, ampak so mi dovolili, da sem meje našla sama, za kar sem jim zelo hvaležna. In to je tisto, kar je treba pri otroku vzpodbuditi, da vsak sam ugotovi, kaj je njegova odgovornost, kaj ga zanima, kaj sme in česa ne – in da tako deluje vse življenje.”
Dopisuje si v latinščini z Japoncem iz Celja
Eva, zanimajo te francoščina, latinščina, umetnostna zgodovina, primerjalna književnost, glasba, novinarstvo in medicina. Kaj je pretehtalo, da si se odločila za študij medicine?
“Potrebujem velike izzive. Medicina je zelo široko področje, ki omogoča predvsem delo z ljudmi in pomoč ljudem – in to mi je zelo pri srcu. Kot zdravnica bi rada na človeka gledala širše in ne zgolj kot na skupek kemijskih, fizikalnih in bioloških procesov, ampak kot na neponovljivo celoto, zato je zame medicina tudi humanistična znanost. Pomembno je, da kot zdravnik v svojem pacientu ne vidiš zgolj stranke, ampak sočloveka.”
Boš čez 20 let zdravnica v Mariboru?
“Na to je zdaj zelo težko odgovoriti. Ne izključujem možnosti, da bi šla v tujino in se tam izpopolnila, predvsem v Francijo ali francosko govorečo državo, ampak si ne predstavljam, da bi tam ostala. Hkrati me žalosti, ko slišim in berem o neurejenih zadevah v zdravstvu, ne samo v Mariboru, ampak povsod po državi. Zato bi bila tudi sama zelo srečna, če bi lahko doprinesla k izboljšanju sedanjega stanja. Seveda bi čisto sama težko kar koli spremenila, zato je pomembno, da se mladi združimo in začnemo stremeti k skupnim ciljem.”
Francoščino si izbrala za prvi tuji jezik na maturi in z njo opravila z odliko, na mednarodnem jezikovnem izpitu iz francoščine na stopnji B2 si dosegla najvišje število točk v državi. Boš pogrešala francoščino?
“Ne verjamem, da bi jo lahko kadarkoli pozabila, saj je postala globok del mene, čeprav sem se jezika začela učiti šele v gimnaziji. Zdaj govorim tekoče francosko. Imela sem odlično profesorico Simone Krampl, z nami pa je veliko sodelovala tudi naravna govorka Mary Ellen Ramasimanana Virtič. Francoščina ni samo čudovit jezik, ki se tako lepo sliši, ampak je tudi kultura, umetnost, glasba, šansoni, moda, vse to je zame francoščina. Preprosto joie de vivre ali veselje do življenja.”
Še en jezik si izbrala za izbirni predmet na maturi, latinščino – in to na višjem nivoju. Na državnem tekmovanju iz latinščine pa si osvojila drugo mesto.
“Ja, takrat me je premagal prijatelj Yoshinaka Jošt Gerl, čigar materni jezik je japonščina in živi v Celju. Zdaj si v latinščini tudi dopisujeva in dokazujeva, da latinščina ni mrtev jezik. Ljudje ne poznajo dovolj tega jezika, zato se jim zdi učenje latinščine nesmiselno. Pravzaprav pa se pri tem premetu nisem naučila zgolj prevajanja in branja rimskih avtorjev, ampak mi je to dalo nek drugačen, celo bolj sproščen pogled na svet, ne vem točno, kaj, ampak zagotovo nekaj bolj žlahtnega, kar bo vedno ostalo pomemben del moje identitete.”
Odlični profesorji na Prvi gimnaziji
O maturi ima vsak kaj povedati, profesorji, politiki, tudi dijaki. Kako ti gledaš na sedanjo maturo in njeno izvedbo?
“Današnja matura ima veliko pomanjkljivosti. Nesmiselno je, da samo en preizkus odloča o tvojem štiriletnem delu. Sploh pa so mnoga vprašanja zastavljena zelo pikolovsko, ustvarjena kot magnet za nepomembne napake, ki ne pomenijo dijakovega neznanja, zaradi njih pa lahko hitro izgubi precejšnje število točk. Predvsem slovenščina je velik problem, ker je premalo časa za kvalitetno reševanje – in letos je bilo pri jezikovni poli vsekakor premalo časa.
Da ne govorim o eseju. Šolski esej je nekaj povsem drugega od tega, kar so sicer literarni eseji. Meni in moji sošolki so profesorji dopovedovali, naj ne piševa tako poglobljeno. V maturitetne eseje za vajo sva namreč vključevali Umberta Eca, Bartolovo zbirko novel Al Araf in Velikega inkvizitorja Dostojevskega, ker zelo veliko bereva in lahko neko (slovensko) delo hitro umestiva v okvir svetovne literature. Šolski esej pa je na žalost zelo ozko usmerjen – in temu se moraš prilagoditi. S tem mislim, da moraš odgovarjati na skopa vprašanja, ki se tičejo podrobnosti, povezanih z vsebino, marsikdaj lahko ocenjevalci tvoje razmišljanje in primerjavo z drugimi literarnimi deli negativno ocenijo kot zastranitev. Dobesedno kaznujejo te, ker veš več. Zato sem precej trepetala, kako bodo ocenili moj esej, ampak sem očitno naletela na ocenjevalca odprtega duha.”
Odlične ocene na maturi kažejo, da si imela odlične pripravljavce.
“Ja, res je. Profesorji na Prvi gimnaziji so izjemni, nekateri so mi velik zgled tudi kot osebnosti in upam, da ne bom izgubila stika z njimi. Na prvem mestu je že omenjena profesorica Simone Krampl, ki je izjemno srčna in izžareva posebno toplino. Vsi dijaki jo občudujemo in pri njej imaš res slabo vest, če nimaš narejene domače naloge. Pa profesorica Barbara Damjan, ki me je učila latinščino, in profesor Robert Čepon, ki organizira tudi arheološke tabore. Čeprav nisem tip za matematiko in sem morala veliko vaditi, profesorici Andreji Štrekelj ni bilo težko žrtvovati odmora, da mi je še kaj pregledala in pojasnila. Matematika je postala moj najljubši predmet, ker mi je pomenila izziv, hkrati pa je strukturirana in estetska, kar imam rada.”
So se počitnice zate začele v ponedeljek?
“Ja, predvsem psihološko. Vmes smo sicer maturanti maturo že malo odmislili, ampak tri dni pred ponedeljkom me je začelo gristi. Bila sem na trnih. Sošolci in prijatelji so mi ves čas napovedovali tak izid, vendar jim nikakor nisem verjela, ker sem velik perfekcionist in mature nisem odpisala z najboljšim občutkom. Ko pa sem zjutraj pogledala rezultate in ob svojem imenu videla zapisanih 34 točk, nisem mogla verjeti in sem mislila, da me bodo iz republiškega izpitnega centra še poklicali in mi povedali, da so se zmotili, ampak očitno je že res, ker me ni še nihče klical.”
Kaj boš počela zdaj, med počitnicami?
“Najprej želim narediti izpit za avto. Veliko berem, slikam, igram klavir, grem na kakšen izlet po Sloveniji. Z arheološkim taborom bomo šli avgusta v Romunijo v mesto Brangrad gledat grad grofa Drakule, pričakujem pa tudi obisk prijateljice Margaux iz Belgije.”
“Pomembno je, da se mladi združimo in začnemo stremeti k skupnim ciljem.”
https://www.rtvslo.si/slovenija/ko-cankarjeva-francka-spominja-na-usaina-bolta/374281
Ko Cankarjeva Francka spominja na Usaina Bolta
Prva gimnazija Maribor uspešna pri delu s priseljenimi dijaki
21. september 2015 ob 11:46,
zadnji poseg: 22. september 2015 ob 09:48
Maribor – MMC RTV SLO
Vsako šolsko leto se v srednje šole v Sloveniji vpiše več dijakov priseljencev. Tako jih je v tem letu kar 3.066, medtem ko jih je bilo lani 2.867. Kljub temu še vedno ni sistemske podpore učiteljem.
Na Prvi gimnaziji Maribor uspešno vključujejo dijake priseljence. Letno se jih k njim vpiše od pet do deset. Prihajajo iz različnih držav sveta, tudi iz Rusije in Indije. Večina pa jih še vedno prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije.
Tak primer je tudi Beograjčan Pavle Puzigaća, ki je pred tremi leti na Prvi gimnaziji maturiral z odličnim uspehom. Le ena točka mu je zmanjkala, da bi bil zlati maturant. V Slovenijo je prišel, da bi se pridružil svoji mami, ki je kot glasbenica dobila službo v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Danes priden študent medicine, se je slovenščine naučil precej hitro, tudi po zaslugi zasebnih inštrukcij, ki jih je imel med poletnimi počitnicami, preden je prvič stopil v slovensko šolo.
Pavletove izjave
Njegove prve slovenske povedi so bile marsikdaj zelo zabavne za njegove sošolce, za katere pravi, da so ga zelo dobro sprejeli. Obstajajo tako imenovane Pavletove izjave, ki so dejansko bili neuspeli poskusi prevajanja srbskih fraz. “Spomnim se, da sem enkrat dejal, da sem tako lačen, da bi lahko pojedel mastno odejo, kar v srbščini pomeni, da bi pojedel kar koli užitnega, v slovenščini pa ima samo dobeseden pomen, in ne vzbuja apetita. Ko pa smo delali Cankarjevo delo Na klancu, sem ves čas menil, da je tista Francka tekla za vlakom, in ne za vozom, ker ‘voz’ v srbščini pomeni vlak, in sem si jo potem predstavljal kot Usaina Bolta.”
Ko so profesorji “legende”
Tudi profesorji so ga odlično sprejeli in mu dajali vso potrebno podporo: “Profesorji so bili zares navdih, lahko bi dejal legende. Na primer, profesorica zgodovine me je dostikrat spodbujala, naj grem na zgodovinska tekmovanja, pa tudi, da naj napišem kakšno raziskovalno nalogo, kjer bi združil slovensko in srbsko zgodovino.”
Kako sprejeti dijaka priseljenca
Profesorica slovenščine Silva Rakoc nam je povedala, kako je, ko v razredu dobijo nekoga, ki pride iz druge države in ne zna slovensko: “Takega dijaka že prej spoznamo, tako da se z njim tudi pogovorimo. Vprašamo ga, kakšno je njegovo stanje v družini, koliko se govori slovensko, znajo starši govoriti slovensko ali ne znajo.”
Ena ura slovenščine na teden
Z lajšanje vključevanja priseljenih dijakov imajo ti v sklopu sistemske podpore na slovenskih šolah v prvih dveh letih pravico do tečaja slovenščine v obliki ene dopolnilne ure slovenskega jezika na teden. Profesorica Rakoc nam je razkrila, da imajo pri tej dodatni uri pri delu z dijaki individualni pristop: “Tu je zelo različno, eni dijaki bi radi imeli prav tečaj slovenščine, želijo se res naučiti, kako reagirati v določenih situacijah. Drugi bi radi to uro, pa tudi kakšen odmor, izkoristili za ponavljanje šolske snovi. Mnogi dijaki, ko pridejo na slovensko šolo, imajo potem seveda še obveznost opraviti izpit iz slovenščine, tako da se pripravljamo tudi na ta izpit iz slovenščine.”
V Slovenijo zaradi hokeja
Večina priseljenih dijakov na Prvi gimnaziji je v Slovenijo prišla zaradi združevanja družin. Ena izmed izjem je David Tomašević, ki je v Slovenijo prišel sredi avgusta letos kot štipendist hokejskega kluba Maribor, skupaj s še sedmimi soigralci iz Novega Sada. “Ker pri nas v Srbiji nismo imeli dobrih možnosti za hokej, smo se odločili, da pridemo sem in si pogledamo, kako je. Prišli smo na obisk sredi marca, bilo nam je všeč. Potem se je bilo treba samo še vpisati na šolo, kar smo storili, in zdaj bomo štiri leta tu.”
Trenutno prebiva v dijaškem domu. Zelo je zadovoljen s tem, kako so ga sprejeli, tako v domu kot na šoli. Za slovenščino pravi, da jo že dobro razume, govori pa za zdaj le toliko, da se zna predstaviti in povedati nekaj o sebi.
Število dijakov tujcev narašča
Po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je bilo v tem šolskem letu vpisanih 3.066 dijakov tujcev. To število iz leta v leto narašča. Podatki iz centralne evidence MIZŠ o vključenosti dijakov tujcev s stalnim oziroma začasnim prebivališčem namreč kažejo, da jih je bilo v šolskem letu 2011/12 1.753; v šolskem letu 2012/13 pa 2.153. V šolskem letu 2013/14 jih je bilo 2.452, v šolskem letu 2014/15 pa 2.867.
Izkušnje iz časa Jugoslavije
Vendar pa so zlasti poklicne srednje šole v času Jugoslavije že imele obilo izkušenj z vključevanjem večjega števila dijakov, ki niso znali slovensko. Profesorica Rakoc se spominja: “Ko sem učila v Novem mestu pred več kot dvajsetimi leti, smo zato, da bi zapolnili oddelke gradbene šole, hodili po dijake v Bosno. Tisto delo je bilo pa težje, kot je to na gimnaziji. Tam v razredu ni bilo slovensko govorečega okolja.
Zato smo imeli kakšno uro slovenščine več, prilagodili smo učne načrte, jaz bi mogoče celo rekla, da smo poenostavili vse skupaj. Poudarek je bil bolj na praktični rabi jezika.”
Prva kot primer dobre prakse
Na Prvi gimnaziji Maribor pa ni potrebe po poenostavljanju učnega načrta za priseljene dijake, saj se, kot pravijo, k njim večinoma vpišejo učenci in učenke, ki so že motivirani in nadpovprečno nadarjeni, kar zelo olajša njihovo integracijo. Potrebujejo samo spodbudo in podporo učiteljev in sošolcev, česar pa na Prvi ne manjka.
Izmenjava dobrih praks?
Ravnatelj Herman Pušnik pravi, da na Prvi gimnaziji Maribor gojijo kulturo mednarodnega sodelovanja, njihovi dijaki odhajajo na ekskurzije in izmenjave v tujino in nasprotno. Zato se ravnajo po zelo preprostem načelu: “Kakor naši odhajajo drugam, je dobro, da tudi mi sprejmemo tiste, ki prihajajo k nam.” Kar zadeva sistemsko podporo, Pušnik pravi, da bi si tu želeli malo več učnih gradiv in bolj izdelano strategijo, kako priseljene učence poučevati slovenščine. Ravno tako meni, da bi bilo zelo koristno mreženje dobrih praks, ki ne bi potekalo samo na projektni osnovi, ampak bi bilo dolgoročno sistemsko zagotovljeno. Tako bi lahko šole iz vse Slovenije na podlagi dobrih praks poenotile standarde in izboljšale metode dela s priseljenimi dijaki.
UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKE PROGRAM
“SPLOŠNA MEDICINA”
MEDICINSKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU
MARIBOR, avgust 2015
2
1. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU
1.1 Naslov študijskega programa:
Splošna medicina.
1.2 Vrsta študijskega programa:
Dodiplomski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe.
1.3 Opredelitev temeljnih ciljev programa:
Cilj predlaganega študijskega programa Splošna medicina je pripraviti študente za samostojno delo
zdravnika.
V tem smislu bodo pridobili znanje o zdravju, ohranjanju zdravja, boleznih in preventivnih
ukrepih v kontekstu posameznika in njegovega položaja v družini in družbi.
Pridobili bodo znanja in spretnosti osnovnih kliničnih veščin kot je ugotavljanje poteka bolezni,
izvajanje fizikalnih preiskav in interpretiranje rezultatov teh preiskav. Usposobljeni bodo za
primerno izvedbo osnovnih tehničnih postopkov in spretnosti v komuniciranju s pacienti.
Študenti bodo pridobili vedenje potrebno za doseganje visokih standardov medicinske prakse in
etike tako pri skrbi za posameznike, populacijo kot za njihov osebni strokovni razvoj.
Ob ožjih ciljih, ki izvirajo iz medicinskih ved bodo z izvajanjem univerzitetnega študijskega programa
Splošna medicina uresničeni še širši družbeni cilji:
Izboljšanje zdravstvene oskrbe in s tem zdravstvenega stanja prebivalcev severovzhodne
Slovenije.
Zagotoviti zadostno število zdravnikov v Republiki Sloveniji, v skladu z oceno Ministrstva za
zdravje, narejeno na podlagi analize demografskih značilnosti zdravniške populacije (glej
utemeljitev vloge oz. prilogo 9).
Zagotoviti hitrejši razvoj medicinskih znanosti na regionalni ravni in ob sodelovanju z Medicinsko
fakulteto Univerze v Ljubljani na nacionalni ravni. Univerza v Mariboru predstavlja infrastrukturni
in vsebinski potencial tudi za interdisciplinarno sodelovanje na znanstvenoraziskovalnem in
izobraževalnem področju ter osnovo za nadaljnje mednarodno sodelovanje.
1. 4 Opredelitev trajanja programa:
Dodiplomski univerzitetni študijski program Splošna medicina traja 6 let (12 semestrov) in je
ovrednoten s 360 ECTS točkami.
1. 5 Opredelitev povezanosti z drugimi programi
Program je v temeljnih predmetih predklinike povezan z nekaterimi predmeti obstoječih programov,
ki se na Univerzi v Mariboru izvajajo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Pedagoški
fakulteti, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, v kliničnih predmetih pa je
usklajen s strokovno in raziskovalno dejavnostjo v Učni bolnišnici Maribor. Mnogi visokošolski učitelji
in sodelavci Medicinske fakultete Univerze v Mariboru bodo tudi v prihodnje sodelovali v
pedagoškem procesu Visoke zdravstvene šole in prispevali k strokovnemu razvoju tudi tega
visokošolskega zavoda.
Na osnovi kreditnega sistema študija, ki ga je izoblikovala Univerza v Mariboru in ga izvaja v okviru
svojih članic od leta 2000/2001, bodo študenti študijskega programa Splošna medicina lahko izbirali
posamezne predmete tudi na drugih fakultetah Univerze v Mariboru in obratno, študenti drugih
članic bodo lahko izbirali posamezne predmete študijskega programa Splošna medicina in na ta način
dodatno vsebinsko obogatili svoj študij.
3
Univerzitetni študijski program Splošna medicina je usklajen s prenovljenimi programi medicinskega
študija znotraj Evropske unije in omogoča prehajanje med posameznimi medicinskimi fakultetami po
sistemu ECTS. Vsebine posameznih predmetov so usklajene tudi z univerzitetnim študijskim
programom Medicina Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Podrobnejša primerjava je razvidna
iz Priloge 3, kjer je podana ocena primerljivosti študijskega programa Splošna medicina s študijskimi
programi medicinskih fakultet na univerzah v Oulu, Manchestru, Gradcu in s študijskim programom
Medicina Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
1. 6 Način vključevanja programa v kreditni sistem študija
Študijski program je pripravljen po vzoru evropskih medicinskih fakultet, ki imajo svoje programe
ovrednotene v skladu z ECTS točkami. Tudi predmetnik študijskega programa Splošna medicina je
ovrednoten v skladu z navodili Evropske Komisije1
za izvedbo kreditnega sistema študija. Na ta način
se bodo lahko študenti in profesorji vključevali v mednarodno izmenjavo v okviru programa
Socrates/Erasmus, v katerega je vključena Univerza v Mariboru. Izvajanje študija na osnovi European
Credit Transfer System (ECTS) omogoča izmenjave študentov in
4
1. 8 Načini samoevalviranja programa
Z izvajanjem študijskega programa se bodo sproti pridobivale povratne informacije o kvaliteti in
aktualnosti vsebine programa ter ustreznosti njegove izvedbe, tako pri študentih kot pri visokošolskih
učiteljih in sodelavcih, ki bodo študijski program izvajali.
Evalvacija univerzitetnega študijskega programa Splošna medicina bo potekala s:
a) kontinuirano interakcijo med nosilci predmetov, z izkušnjami pridobljenimi pri
pedagoškem delu;
b) anketiranjem študentov;
c) stalnimi stiki z najpomembnejšimi raziskovalci (stroko),
d) stalnimi stiki s partnerskimi tujimi univerzami ter implementacijo njihovih izkušenj, seveda
ob upoštevanju specifičnih slovenskih razmer in potreb.
Z evalvacijskimi postopki je zagotovljeno sprotno spremljanje in ocenjevanje kvalitete, učinkovitosti
dela ter skladnost študijskih programov s potrebami in zahtevami stroke na evropsko primerljivi
ravni.
Snovalci študijskega programa Splošna medicina pripisujejo tem postopkom velik pomen, ker
predstavlja zasnova študija konceptualno novost v slovenskem prostoru, s tem ko so klasičnemu
načinu študija dodani sodobni pristopi v obliki učenja po modulih na osnovi primerov (PBL). V tem
smislu bo ocena izkušenj pomemben dejavnih pri kasnejšem dopolnjevanju in izpopolnjevanju
študijskega programa.
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru bo s svojimi predstavniki sodelovala v Komisiji za
ocenjevanje kvalitete visokošolske dejavnosti na Univerzi v Mariboru in sledila smernicam, ki jih bo
narekovala Nacionalna komisija za kvaliteto visokega šolstva.
1. 9 Raziskovalne oziroma strokovne podlage za izvedbo programa (reference
visokošolskega zavoda in nosilcev programa
Reference visokošolskega zavoda
Glede na nedavno ustanovitev Medicinske fakultete Univerze v Mariboru ni mogoče govoriti o
raziskovalnih referencah, ki so nastale izključno v okviru tega zavoda. Pomembno raziskovalno
osnovo pa predstavljajo znanstvene reference Splošne bolnišnice Maribor in nekaterih članic
Univerze v Mariboru, ki bodo s svojimi kadri, raziskovalno in materialno infrastrukturo sodelovale pri
izvedbi študijskega programa Splošna medicina (glej prilogo 2.1).
V pedagoški proces študijskega programa se bodo vključevali znanstveni izsledki še naslednjih
inštitutov:
Inštitut za uporabno anatomijo Univerze v Mariboru, ki deluje v okviru Centra za
interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije (CIMRS),
Inštitut za reproduktivno biologijo Univerze v Mariboru, ki deluje v okviru CIMRS,
Interdisciplinarni inštitut za balneologijo in medicinsko klimatologijo Univerze v Mariboru, ki
deluje v okviru CIMRS.
Raziskovalne, strokovne in pedagoške reference nosilcev predmetov posameznih visokošolskih
programov so bile osnova za njihovo izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in
sodelavcev. Vsi visokošolski učitelji so bili izvoljeni v ustrezni zahtevani naziv v skladu s členi 52.-57.
Zakona o visokem šolstvu, bodisi na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ali na drugih fakultetah
Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani. Nekateri visokošolski učitelji sodijo med vodilne
strokovnjake na svojem področju v svetovnem merilu, o čemer priča njihova bibliografija in izid
5
odmevnih monografij pri uglednih založbah. Bibliografija vseh visokošolski učiteljev in sodelavcev je
dosegljiva v skupni zbirki podatkov COBISS na spletni strani: http://cobiss.izum.si/bibliografije.
Zahtevani podatki o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in visokošolskih sodelavcih so podani
v obrazcu št. 4 (Priloga 4), izjava predvidenih nosilcev o vrsti delovnega razmerja sklenjenega na
Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru so zbrane v Prilogi 5, soglasja delodajalcev nosilcev, ki se
bodo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru dopolnilno zaposlili pa v Prilogi 6.
V sodelovanje pri izvedbi univerzitetnega študijskega programa Splošna medicina so privolili tudi
mednarodno uveljavljeni akademiki s področja medicine, ki bodo v študijski program vključeni kot
gostujoči profesorji. To so:
1. Akad. Prof. dr. Milan Agbaba – Radiologija,
2. Akad. Prof. dr. Vinko Dolenc – Nevrokirurgija,
3. Akad. Prof. dr. dr. h.c. Hermann Haken – Biofizika,
4. Akad. Prof. dr. Matija Horvat – Interna medicina,
5. Akad. Prof. dr. Bogdan Jurčič – Biokemija,
6. Akad. Prof. dr. Ivo Padovan – Otorinolaringologija,
7. Akad. Prof.dr. Danijel Rukavina – Fiziologija in Imunologija,
8. Akad. Prof. dr. dr. h.c. Felix Unger – Kardiokirurgija.
Ob navedenih bodo k sodelovanju povabljeni še mnogi drugi mednarodno uveljavljeni gostujoči
profesorji.
1. 10 Kadrovske zahteve za izvedbo programa in predvideni nosilci
Vsi sodelujoči izvajalci univerzitetnega študijskega programa Splošna medicina so ustrezno
habilitirani visokošolski učitelji (Tabela 1). Podrobnejše informacije so že podane v točki 1.9 in v
zahtevanih prilogah. Najpomembnejše strokovne in znanstvene reference so zbrane v prilogi 2.2,
celotna bibliografija nosilcev predmetov pa je dosegljiva v zbirki podatkov COBISS na spletni strani:
http://cobiss.izum.si/bibliografije.
Tabela 1: Nosilci predmetov programa Splošna medicina
Nosilci Predmet
1. Red. prof. dr. Božena Pejković Anatomija s histologijo
2. Red. prof. dr. Mirt Kamenik Anesteziologija
3. Red. prof. dr. Nada Šabec Angleščina
4. Red. prof. dr. Milan Brumen Biofizika
5. Prof. dr. Uroš Potočnik Biokemija
6. Doc. dr. Saša Lipovšek Biologija celice
7. Izred. prof. dr. Gorazd Lešnjak Biostatistika
8. Izred. prof. dr. Jovan Miljković Dermatovenerologija
9. Doc. dr. Zalika Klemenc Ketiš Družinska medicina I.
Družinska medicina II.
10. Doc. dr. Polonca Ferk Farmakologija s toksikologijo
11. Doc. dr. Breda Jesenšek Papež Fizikalna in rehabilitacijska medicina
12. Red. prof. dr. Marjan Slak Rupnik Fiziologija
13. Red. prof. dr. Radovan Hojs Geriatrija, PBL moduli
14. Izred. prof. dr. Gorazd Lešničar Infekcijske bolezni
15. Red.prof. dr. Ivan Krajnc, Interna medicina s propedevtiko
6
16. Red. prof. dr. Breda Pečovnik Balon,
13. Red. prof. dr. Radovan Hojs
17. Doc. dr. Marjan Premik Javno zdravje 1
18. Izred. prof. dr. Ivan Eržen Javno zdravje 2
19. Izred. prof. dr. Ivan Eržen Javno zdravje 3
20. Red. prof. dr. Željko Knez Kemija
21. Izred. prof. dr. Kazimir Miksić
22. Izred. prof. dr. Anton Crnjac
Kirurgija
23. Doc. dr. Pika Meško Brguljan Klinična biokemija
24. Doc. dr. Sebastjan Bevc Klinična farmakologija
25. Izred. prof. dr. Bojan Zalar Klinična psihologija
26. Doc. dr. Bogdan Čizmarevič Maksilofacialna kirurgija z osnovami
stomatologije
27. Izred. prof. dr. Dejan Dinevski Medicina in informacijske tehnologije
28. Izr. prof. dr. Andrej Čretnik Medicina v izrednih razmerah
29. Red. prof. dr. Matjaž Zwitter Medicinska etika in pravo
30. Doc. dr. Aleš Maver Medicinska terminologija
31. Red. prof. dr. Maja Rupnik Mikrobiologija I.
32. Red. prof. dr. Nadja Kokalj –Vokač Molekularna biologija
33. Izred. prof. dr. Tanja Hojs Fabjan Nevrologija
34. Red. prof. dr. Tadej Strojnik Nevrokirurgija
35. Red. prof. dr. Dušica Pahor Oftalmologija
36. Izred prof. dr. Marko Hočevar
37. Doc. dr. Irena Oblak
Onkologija in radioterapija
38. Red. prof. dr. Mirko Toš Otorinolaringologija
39. Red. prof. dr. Rastko Golouh Patologija I.
Patologija II.
40. Red. prof. dr. Dušanka Mičetić – Turk Pediatrija
41. Red. prof. dr. Iztok Takač Porodništvo in ginekologija
42. Red. prof. dr. Mirt Kamenik Prva pomoč
43. Red. prof. dr. Blanka Kores Plesničar Psihiatrija
44. Doc. dr. Zlatka Rakovec Felser Psihologija
45. Izred. prof. dr. Miloš Šurlan Radiologija
46. Doc. dr. Andrej Naterer Sociologija medicine
47. Red. prof. dr. Jože Balažic Sodna medicina
48. Vesna Rauter Športna vzgoja
49. Red. prof. dr. Pavel Skok Uvod v raziskovalno delo in telemedicino
50. Doc. dr. Gregor Pivec Zgodovina medicine
Za izvedbo PBL modulov so zahtevani dodatni pedagoški pogoji, ki izhajajo iz didaktičnih posebnosti
tega načina učenja. Tutorji pri izvedbi te oblike študija so lahko vsi, ki imajo opravljen poseben tečaj
za vodenje PBL modulov. Ta oblika študija se izvaja po vzoru medicinskih fakultet drugih univerz. Na
osnovi tega sodelovanja so bila prva usposabljanja visokošolskih učiteljev že izvedena, potrebna
ostala usposabljanja pa bodo izvedena še do vpisa prve generacije študentov.
7
1. 11 Materialni pogoji za izvedbo programa
Materialni pogoji za izvedbo programa Splošna medicina bodo zagotovljeni s strani Univerze v
Mariboru in njenih članic, Splošne bolnišnice Maribor in Zavoda za zdravstveno varstvo. Natančnejši
podatki o zagotovitvi ustreznih prostori in oprema za izvedbo študijskega programa so podani v
prilogi 7.
Univerza v Mariboru zagotavlja prostore na Slomškovem trgu 15 – celotno levo krilo drugega
nadstropja v izmeri 632,65 m2
, kar v naravi predstavlja prostore št. 219 ter 222 do 228 ter prostore
kleti in mansardi južnega krila stavbe. Iz navedenih prostorov se izvzamejo prostori komunikacijskega
vozlišča RCUM. V zameno za zgoraj omenjene prostore lahko Univerza v Mariboru predvidi tudi
druge ustrezne prostore. V Splošni bolnišnici Maribor pa se je že pričela gradnja Inštituta za
anatomijo in fiziologijo, ki bo zaključena marca 2004.
Dne 21.01.2003 si je posebna komisija v sestavi: prof. dr. Milan Pogačnik, prof. dr. Andreja Kocjančič,
ga. Jožica Kramar in ga. Vanda Rode ogledala prostore in opremljenost vajalnic oz. laboratorijev za
Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru za predmeta anatomija s histologijo in patologijo,
laboratorij za kemijo, laboratorij za biologijo celice, laboratorij za fiziologijo, laboratorij fiziko,
laboratorij za biokemijo, laboratorij za mikrobiologijo, mikroskopsko vajalnico na Visoki zdravstveni
šoli, računalniško multimedijsko vajalnico na Visoki zdravstveni šoli, predavalnice v Splošni bolnišnici
Maribor in na članicah Univerze v Mariboru (Visoka zdravstvena šola, Fakulteta za kmetijstvo,
Pedagoška fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo). Na pripombe je Univerza v
Mariboru odgovorila (dopis z dne 31.01.2003) in jih tudi odpravila, z izjemo Inštituta za anatomijo in
fiziologijo, ki je, kot že omenjeno v izgradnji. Na ta način so na Univerzi v Mariboru zagotovljeni
materialni pogoji za izvedbo vseh predmetov študijskega programa Splošna medicina.
1. 12 Viri financiranja
Študijski program se bo financiral pretežno iz proračunskih sredstev Ministrstva za šolstvo znanost in
šport in Ministrstva za zdravje. Zagonska sredstva v znesku 220 milijonov tolarjev bodo zagotovljena s
strani finančnega konzorcija, ustanovljenega pri Novi Kreditni banki Maribor.
1. V utemeljitvi predloga Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o preoblikovanju Univerze v
Mariboru (EVA: 2003-3311-0186), ki ga je pripravilo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je
navedeno, da bo Medicinska fakulteta univerzitetni študijski program začela izvajati v študijskem
letu 2004/2005. Navedeno je, da bodo potrebna sredstva zagotovljena v okviru prerazporeditev
med programi primarnega in terciarnega izobraževanja znotraj proračunskih postavk Ministrstva
za šolstvo, znanost in šport. Potrebna sredstva bodo zagotovljena z racionalizacijo na področju
osnovnega šolstva, do katere bo prišlo zaradi zmanjšanja vpisa kot zaradi prehoda na nov kosovni
način financiranja. Pri zagotovitvi delovanja fakultete bo sodelovala tudi zdravstvena dejavnost,
na enak način kot sodeluje pri financiranju visokošolske dejavnosti doslej, pri čemer bosta
Univerza v Mariboru in Univerza v Ljubljani financirani na enak način.
2. Financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti bo odvisno od pridobljenih sredstev na
nacionalnih in mednarodnih razpisih.
3. Z zagonskimi sredstvi v višini 220 milijonov SIT, ki so zagotovljena s strani finančnega konzorcija,
ustanovljenega pri Kreditni banki Maribor bodo zgrajeni prostori Inštituta za anatomijo in
fiziologijo ter kupljena oprema za predklinične predmete.
8
1. 13 Predviden obseg vpisa v program
V prvi letnik študijskega programa Splošna medicina se bo v začetku predvidoma vpisovalo 80
študentov. Kasneje bo možno število vpisnih mest povišati.
1. 14 Možnosti zaposlitve diplomantov
Zdravniki splošne medicine se lahko zaposlijo na številnih področjih:
kot zasebniki,
v javnih zavodih kot specialisti družinske medicine ali specialisti številnih drugih medicinskih vej,
v podjetjih in ustanovah, kjer je potrebno znanje iz področja splošne medicine,
v raziskovalnih centrih in inštitutih,
v visokošolskih zavodih.
1.15 Sestavljavci programa
Skupino za analizo, pripravo in sestavljanje programa so tvorili:
Prof. dr. Ivan Krajnc, Vojko Flis, dr. med., prof. dr. Eldar Gadžijev, prof. dr. Borut Gorišek, prof. dr.
Elko Borko, prof. dr. Alojz Gregorič, prof. dr. Dušanka Mičetić Turk, prof. dr. Kazimir Miksić, doc. dr.
Radovan Hojs, doc. dr. Erih Tetičkovič, doc. dr. Zmago Turk in doc. dr. Iztok Takač.
Njihova bibliografija je dosegljiva v skupni podatkovni zbirki slovenskih raziskovalcev COBISS na
spletni strani: http://cobiss.izum.si/bibliografije
9
2. PODATKI O PREDMETNIKU
2. 1 Število in navedba predmetov
Univerzitetni študijski program Splošna medicina je sestavljen iz 56 predmetov, med katerimi so 4
izbirni predmeti in 8 PBL modulov. Naslovi predmetov in modulov so navedeni v predmetniku v
naslednji točki 2.2.
2.2 Letno in celoletno število ur programa, kreditno ovrednotenje vseh elementov
programa, vrsta predmetov glede na njihovo vključenost v strukturo programa
Študijski program traja šest let in obsega 5500 ur teoretičnega in praktičnega študija, kar je v skladu z
evropsko direktivo (Council Directive 93/16/EEC, 1993). Natančno število ur po semestrih in letnikih
študija je razvidno iz Tabele 2. Akademsko leto v Sloveniji traja 30 tednov (semester 15 tednov) in je
ovrednoteno s 60 ECTS točkami. Celoten študij je ovrednoten s 360 kreditnimi točkami. Program je
usklajen z ECTS sistemom medicinskih fakultet v Evropi. Natančen pregled kreditnih točk je razviden
iz priloženega predmetnika.
Tabela 2: Število ur programa Splošna Medicina po letnikih in semestrih
LETNIK URE ZIMSKI
SEMESTER
URE LETNI
SEMESTER
URE SKUPAJ
1. 435 450 885
2. 450 435 885
3. 465 465 930
4. 480 420 900
5. 435 435 870
6. 460 + 570 1030
SKUPAJ 5500
+ športna vzgoja (po 30 ur v prvih treh letnikih), skupaj 90 ur
10
PREDMETNIK UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA SPLOŠNA MEDICINA
Pregled ur po letnikih in kreditnih točkah ECTS
1. letnik, 1. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
1 Anatomija s histologijo 45 0 60 105 7
2 Biologija celice 75 0 45 120 9
3 Kemija 45 0 30 75 5
4 Biofizika 45 0 30 75 5
5 Medicinska terminologija 15 0 0 15 1
I Modul PBL – Anatomija in
osnove predklinike I
0 45 0 45 3
Skupaj 225 45 165 435 30
+ športna vzgoja (30 ur na letnik)
1. letnik, 2. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
1 Anatomija s histologijo 60 0 60 120 8
6 Biokemija 75 30 30 135 10
7 Prva pomoč 15 0 45 60 2
8 Zgodovina medicine 15 0 0 15 1
9 Molekularna biologija 60 0 15 75 6
II Modul PBL – Anatomija in
osnove predklinike II
0 45 0 45 3
Skupaj 225 75 150 450 30
2. letnik, 3. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
10 Fiziologija 90 30 120 240 16
11 Mikrobiologija I 60 0 30 90 6
12 Medicina in informacijske
tehnologije
15 0 15 30 2
13 Javno zdravje 1 10 0 5 15 1
14 Sociologija medicine 15 15 0 30 2
III Modul PBL Temelji
fiziologije- patofiziologije I
0 45 0 45 3
Skupaj 190 90 170 450 30
2. letnik, 4. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
10 Fiziologija 30 0 60 90 5
15 Angleščina 30 15 0 45 3
16 Farmakologija s
toksikologijo
105 23 7 135 12
17 Biostatistika 30 0 15 45 3
18 Patologija I 30 42 3 75 4
IV Modul PBL Temelji
fiziologije –
patofiziologije II.
0 45 0 45 3
Skupaj 225 125 85 435 30
+ športna vzgoja (30 ur na letnik)
11
3. letnik, 5. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
19 Interna medicina s
propedevtiko
75 60 30 165 11
20 Kirurgija 75 45 30 150 10
21 Radiologija 45 0 30 75 5
22 Izbirni predmet 1 0 30 0 30 1
V Modul PBL Interna
medicina – kirurgija I.
0 45 0 45 3
Skupaj 195 180 90 465 30
3. letnik, 6. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
19 Interna medicina s
propedevtiko
75 45 30 150 10
20 Kirurgija 75 45 45 165 10
23 Anesteziologija 15 15 15 45 3
24 Psihologija 20 0 10 30 2
25 Klinična biokemija 30 0 0 30 2
VI Modul PBL Interna
medicina – kirurgija II.
0 45 0 45 3
Skupaj 215 150 100 465 30
+ športna vzgoja (30 ur na letnik)
4. letnik, 7. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
25 Klinična biokemija 0 0 30 30 1
26 Pediatrija 75 60 90 225 15
27 Klinična psihologija 0 15 15 30 2
28 Družinska medicina I 15 30 75 120 6
29 Izbirni predmet 2 0 30 0 30 1
VII Modul PBL – Družinska
medicina
0 45 0 45 3
Skupaj 90 180 210 480 28
4. letnik, 8. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
30 Medicinska etika in pravo 30 0 0 30 3
31 Sodna medicina 30 15 15 60 4
32 Patologija II 60 15 45 120 10
33 Oftalmologija 45 0 30 75 6
34 Otorinolaringologija 45 0 30 75 6
35 Fizikalna in rehabilitacijska
medicina
15 0 15 30 2
36 Izbirni predmet 3 0 30 0 30 1
Skupaj 225 60 135 420 32
12
5. letnik, 9. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
37 Dermatovenerologija 45 15 15 75 5
38 Psihiatrija 60 60 30 150 10
39 Nevrologija 45 15 15 75 5
40 Nevrokirurgija 30 15 0 45 4
41 Medicina v izrednih
razmerah
5 10 0 15 1
42 Geriatrija 15 15 0 30 2
43 Klinična farmakologija 15 30 0 45 3
Skupaj 215 160 60 435 30
5. letnik, 10. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Skupaj ECTS
44 Infekcijske bolezni 30 30 15 75 6
45 Javno zdravje 2 45 15 15 75 6
46 Porodništvo in
ginekologija
75 60 75 210 14
VIII Modul PBL -Nevrologija –
Nevrokirurgija – Psihiatrija
0 45 0 45 3
47 Izbirni predmet 4 0 30 0 30 1
Skupaj 150 180 105 435 30
6. letnik, 11. semester
Št. Predmet Predavanja Seminar Vaje Praktikum Skupaj ECTS
48 Onkologija in
radioterapija
30 25 15 0 70 6
49 Javno zdravje 3 15 5 15 0 35 3
50 Maksilofacialna
kirurgija z osnovami
stomatologije
15 0 15 0 30 1
51 Uvod v raziskovalno
delo in telemedicino
15 30 15 0 60 4
52 Družinska medicina –
praktično delo-splošna
ambulanta
0 15 0 90 105 6
53 Interna medicina
praktično delo –
bolnišnica
10 0 0 150 160 10
Skupaj 85 75 60 240 460 30
6. letnik, 12. semester – praktično delo
Št Predmet Predavanja Seminar Vaje Praktikum Skupaj ECTS
54 Kirurgija3
praktično delobolnišnica
0 0 0 290 290 16
53 Interna medicina
praktično delobolnišnica
0 0 0 280 280 14
Skupaj 0 0 0 570 570 30
3 Vključuje seminar Oživljanje (4S, 4V).
13
IZBIRNI PREDMETI
Izmed spodaj navedenih predmetov lahko študenti izberejo štiri izbirne predmete in sicer v 3. letniku
(5. semester), 4. letniku (7., 8. semester), in v 5. letniku (10 semester). Študenti lahko glede na svoje
zmožnosti, sposobnosti in dogovor s svojimi visokošolskimi učitelji in sodelavci izberejo v omenjenih
letnikih katerikoli izbirni predmet. Izbirni predmeti omogočajo individualno izvedbo, v obliki
konzultacij pri nosilcu predmeta in s pripravo seminarske naloge. V kolikor se bo za predmet odločilo
vsaj deset študentov se bodo izvajali v obliki seminarjev.
V vsebinskem smislu izhajajo izbirni predmeti iz obveznih predmetov predmetnika študijskega
programa Splošna medicina, s tem, da je študentom v okviru izbirnih predmetov dana možnost, da
bolj poglobijo svoja znanja pri predmetih, ki jih posebej veselijo.
V primeru, da študent izbere izbirne predmete Medicina in šport 2 ali Kirurški vidiki medicine v
izrednih razmerah ali Izbrane vsebine in novosti v propedevtiki ali Tropska medicina ali Urgentna
medicina pridobi 3 ECTS.
V tretjem letniku bodo študenti lahko izbirali med izbirnimi predmeti, ki so vezani na vsebine
predmetov, ki se izvajajo od prvega do tretjega letnika in sicer:
1. Anatomija izbrane vsebine,
2. Biokemija I izbrane vsebine,
3. Fiziologija II izbrane vsebine,
4. Mikrobiologija I izbrane vsebine,
5. Patologija I izbirne vsebine,
6. Interna medicina izbrane vsebine,
7. Kirurgija izbrane vsebine,
8. Molekularna biologija – izbrane vsebine
9. Genetika in genomika v medicini
10. Biofizika – izbrane vsebine
11. Medicinska informatika
12. Izbrane vsebine in novosti v propedevtiki
V četrtem letniku bodo lahko izbirali med naslednjimi predmeti:
1. Oftalmologija izbrane vsebine,
2. Patologija II izbrane vsebine,
3. Pediatrija izbrane vsebine
4. Družinska medicina izbrane vsebine
5. Anesteziologija izbrane vsebine
6. Medicina in šport 2
7. Urgentna medicina
9. Biomedicinska tehnologija v kliničnem okolju in simulator
14
2. 3 Število in delež predavanj, seminarjev in vaj ter drugih oblik študija
Število ur in deležev posameznih sestavin programa (predavanja, seminarji, vaje) je razvidno iz Tabele
3.
Tabela 3: Število in delež predavanj, seminarjev in vaj v študijskem programu Splošna medicina.
2. 4 Delež prakse v programu, način njene izvedbe ter njeno kreditno ovrednotenje
Praktično delo v skupnem obsegu 810 ur opravljajo študenti v 6. letniku in je ovrednoteno s 46
kreditnimi točkami po ECTS. V splošni ambulanti (družinska medicina) opravijo skupaj 105 ur, od tega
15 ur seminarja in 90 ur v obliki praktikuma. V bolnišnici (kirurgija in interna medicina) opravijo
skupaj 720 ur praktičnega dela, od tega predstavljajo seminarji 10 ur in praktikum 720 ur (290 ur
kirurgije in 430 ur interne medicine).
Tabela 4: Praktično delo (ure in deleži) v študijskem programu Splošna medicina.
PRAKTIČ
NO DELO
URE
SKUPAJ
PREDAVANJA SEMINAR VAJE PRAKTIKUM
ure delež ({04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) ure delež
({04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465})
ure delež ({04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) ure delež ({04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465})
6. letnik 1030 85 8,25 75 7,35 60 5,80 810 78,60
2. 5 Vertikalna in horizontalna povezanost predmetov programa
Značilnost univerzitetnega študijskega programa Splošna medicina je tesna prepletenost predmetov
znotraj posameznih letnikov (horizontalno) in med letniki (vertikalno). Vlogo povezovalca imajo PBL
moduli, ki na osnovi središčni problemov v obliki spirale pokrivajo vsa področja medicine od
poznavanja temeljev teorije in prakse, usposabljanja v kliničnem okolju, in postopnega doseganja
samostojnosti, ki študente vodi v samostojno poklicno pot zdravnika.
V horizontalnem smislu so predmeti v posameznih letnikih vsebinsko povezani. Vzporedno ob
klasičnih predavanjih, seminarjih in vajah pa poteka delo po PBL, kjer se snov predavanj in vaj
dodatno obravnava na posameznih primerih in sicer v manjših skupinah, ki jih vodi posebej
usposobljen učitelj (tutor). Posamezni problemi se obravnavajo v različnih letnikih in skupaj z ostalimi
predmeti in prehajajo iz predkliničnih v klinične.
LETNIK URE
SKUPAJ
PREDAVANJA SEMINAR VAJE PRAKTIKUM
ure delež ({04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) ure delež ({04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) ure delež ({04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) ure delež ({04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465})
1. 885 450 50,85 120 13,56 315 35,59
2. 885 415 46,90 215 24,29 255 28,81
3. 930 410 44,09 330 35,48 190 20,43
4. 900 315 35 240 26,66 345 39,33
5. 870 365 41,37 340 39,65 165 18,96
6. 1030 85 8,25 75 7,35 60 5,80 810 78,60
SKUPAJ 5500 2030 36,90 1330 24,20 1330 24,20 810 14,70
15
3. OKVIRNI UČNI NAČRTI PREDMETOV
V prilogi 2.3 so priloženi opisi predmetov študijskega programa Splošna medicina in predstavitev
učenja na osnovi problemov (PBL).
4. POGOJI ZA VPIS
V univerzitetni študijski program Splošna medicina se lahko vpiše:
a) kdor je opravil maturo,
b) kdor je pred 01. 06. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa,
bodo kandidati iz točke a) izbrani glede na:
splošni uspeh pri maturi 35 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} točk,
splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} točk,
uspeh pri posameznih predmetih mature:
matematika, tuji jezik in en naravoslovni
predmet (biologija, fizika ali kemija) 45 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} točk;
kandidati iz točke b) pa glede na:
splošni uspeh pri zaključnem izpitu 35 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} točk,
splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} točk,
uspeh iz matematika ali tujega jezika
pri zaključnem izpitu ter uspeh iz enega
od naravoslovnih predmetov
(biologija, fizika ali kemija) pri zaključnem
izpitu ali v zadnjem letniku srednje šole, ko
se je predmet predaval 45 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} točk;
4. POGOJI ZA NAPREDOVANJE
Za napredovanje med letniki mora študent opraviti obveznosti pri predmetih:
za vpis v 2. letnik – vse opravljene študijske obveznosti pri naslednjih predmetih 1. letnika:
Anatomija s histologijo, Biofizika, Kemija, Biologija celice, Biokemija, Medicinska
terminologija, Modul PBL – Anatomija in Osnove predklinike I, Modul PBL – Anatomija in
Osnove predklinike II
za vpis v 3. letnik – vse opravljene študijske obveznosti pri naslednjih predmetih 2. letnika:
Fiziologija, Biostatistika, Mikrobiologija I., Medicina in informacijske tehnologije, Modul PBL
Temelji fiziologije – patofiziologije I in Modul PBL Temelji fiziologije – patofiziologije II ter
predmeta 1. letnika: Prva pomoč in Molekularna biologija
za vpis v 4. letnik: vse opravljene študijske obveznosti pri naslednjih predmetih 3. letnika:
Interna medicina s propedevtiko, Kirurgija, Modul PBL Interna medicina – kirurgija I, Modul
PBL Interna medicina – kirurgija II, izbirni predmet 1, ter študijske obveznosti iz 2. letnika:
Farmakologija s toksikologijo, Patologija I., Osnove epidemiologije (za generacije od 2006/07
je ta predmet preimenovan v Javno zdravje 1), Sociologija medicine, Angleščina.
16
za vpis v 5. letnik – vse študijske obveznosti iz 3. letnika: Radiologija, Anesteziologija,
Psihologija. Iz 4. letnika pa študijske obveznosti pri predmetih Pediatrija in Patologija II,
Modul PBL Družinska medicina.
za vpis v 6. letnik – opravljene VSE študijske obveznosti do 6. letnika razen: Medicina v
izrednih razmerah, Geriatrija, Zgodovina medicine, Javno zdravje 2.
V skladu z Zakonom o visokem šolstvu je možno ponavljanje letnika ali sprememba študijskega
programa le enkrat v času študija.
6. NAČINI IN OBLIKE IZVAJANJA ŠTUDIJA
Študij bo potekal v obliki predavanj, vaj, seminarjev in v individualni obliki. Študij je pripravljen za
ECTS in bo potekal samo kot redni študij.
7. POGOJI ZA DOKONČANJE ŠTUDIJA
Študent zaključi študij z opravljenimi vsemi izpiti in opravljenim praktičnim delom (družinska
medicina, bolnišnica).
8. STROKOVNI NASLOV
Po uspešno zaključenem študiju pridobi kandidat-ka strokovni naslov v skladu z Zakonom o
strokovnih in znanstvenih naslovih (Ur.l. RS, št. 47/1998), in sicer:
Doktor medicine,
Doktorica medicine.
Informacija o prilogi k diplomi
V skladu z 32. členom Zakona o visokem šolstvu in določili Odredbe priloge k diplomi (Ur. l. RS št.
36/00) bo Univerze v Mariboru izdala diplomantom univerzitetnega študijskega programa Splošna
medicina tudi Prilogo k diplomi. Kot je v omenjeni Odredbi predpisano, bo dokument izdan vsem
diplomantom v slovenskem jeziku, na željo pa tudi v angleškem jeziku. Univerza v Mariboru je za
prilogo k diplomi pripravila elektronsko podporo. Dokument podeljuje svojim diplomantom od aprila
2002.
razlika med zdravnikom in doktorjem znanosti:
ZAKON O STROKOVNIH IN ZNANSTVENIH NAZIVIH
11. člen
(strokovni naslovi po študijskih programih medicine, dentalne medicine, veterinarstva in farmacije)
Ne glede na določbe 7. člena tega zakona se po študijskih programih medicine, dentalne medicine, veterinarstva in farmacije pridobijo tile strokovni naslovi:
– končan študijski program medicine: doktor oziroma doktorica medicine;
– končan študijski program dentalne medicine: doktor oziroma doktorica dentalne medicine;
– končan študijski program veterinarstva: doktor oziroma doktorica veterinarske medicine;
– končan študijski program farmacije: magister oziroma magistra farmacije.
16. člen
(pristavljanje strokovnih in znanstvenih naslovov)
(1) Strokovni in znanstveni naslovi se vpišejo v diplomo.
(2) Strokovni naslov se pristavlja za imenom in priimkom.
(3) Znanstveni naslov se pristavlja pred imenom in priimkom.
Torej, če zaključiš fakulteto za medicino si Janez Zdravnik, dr. med; pri tem se doktor medicine piše za imenom in priimkom.
Če opraviš znanstveni doktorat iz medicine, si dr. Janez Zdravnik