vrnitev darila ob razhodu s partnerjem
Zanima me, kako je kaj z vrnitvijo daril ob razhodu/končanju neke zveze.
Verjetno če neka punca razdre zaroko mora potem vrniti prstan nazaj bivšemu zaročencu ali ga lahko obdrži?
Kako pa je v neki drugi zvezi, kjer ni govora o zaroki in tudi manjši vrednosti darila?
Npr s punco sva šla narazen, in jaz sem njej kupil novi mobitel za več kot 400+ eurov. Ona si je pa sama plačala naročnina (vezavo itd…). A lahko jaz sedaj ta telefon zahtevam nazaj, oziroma sem upravičen do njega ali kako?
Bila so seveda še druga darila iz moje strani, ampak tisto ne mislim zahtevati, saj tudi tole z mobitelom verjetno ne bom zahteval (da se ne osmešim…) ampak zanima me tako na splošno, kako vi gledate na te stvari.
Npr da bi se to zgodilo vašemu sinu, hčerki, vam,…skratka kako bi vi ravnali v tej situaciji?
400 eurov je zame drugače kar precej denarja….nekomu mogoče ni. Gre se pa tudi za princip.
Podarjenih stvari se ne vrača. Če ga bivša sama od sebe vrne potem super, drugače pa:
Piši kuči propalo.
Lekcija za drugič: tako dragih daril se ne podarja dokler ne gre za daljšo resno zvezo.
Razen če imaš viška € in se tako darilo nikjer ne pozna.
Za zaročni prstan sicer je v filmih tako, v reali ne poznam nikogar, ki bi šel narazen v času zaroke.
Čakaj malo, kako to misliš, ti si ji kupil telefon, ona je pa plačala vezavo? Ali to slučajno pomeni, da telefon dejansko ni bil plačan z gotovino ob nakupu, temveč se sedaj plačuje po obrokih ob naročnini? V tem primeru seveda ti ne plačuješ telefona, temveč ga ona.
Če temu ni tako, pa je telefon vseeno vezan na vezavo, seveda ti ga ne bo vračala, če ima še kakšno leto ali več vezave.
Tretje pa je, da darila nimaš pravice zahtevati nazaj. Žal, kot so ti povedali, šola za drugič in ne kupuj dragih daril, če ti je potem žal ali si jih ne moreš privoščiti. Klinc pa današnji materializem in pehanje po novem, zato pa imate potem takšne probleme.
Imaš pa res neko čudno logiko. Meni je moj bivši podaril avto (sicer nič kaj pretirano dragega, samo Polota) in če bi on tako razmišljal kot ti, bi mu morala jaz ob razhodu Polota vrniti??? Si ti blesav ali kaj??? Midva sva bila skupaj skoraj 7 let! In kar mi je podaril, je MOJE! Sicer je avto tudi pisan name, na srečo.
Govoriš o principu. Kakšnem principu? 🙂
Darila se podarjajo v nekem trenutku in takrat je bil vzrok zanj osrečiti obdarovanko. Ta čas v preteklosti še vedno obstaja. Ti pa o darilu govoriš kot o neki naložbi.
Kot ženska na mestu ti povem, da se takih stvari (zahteva nazaj darila) nikdar ne počne, saj razvrednotiš svojo možatost, degradiraš svoj prvotni namen in ponižaš tudi obdarovanko …
Sam si se takrat odločil kupiti drago darilo. Takrat. Če si bil preračunljiv, je to zaušnica tebi.
Zaročni prstan pa res ni primerljiv z mobitelom. Tisto ni darilo za rojstni dan, ampak je simbol za sklenitev zveze. Če se zaroka razdre, tudi prstan nima več pomena.
Malo pomislite:
fant sprašuje, ali lahko zahteva darilo nazaj. JA, LAHKO GA! Pride in reče: Vrni mi.
Večinoma ste namreč tukaj že tako slovencljasti, da ob besedi “zahtevati” takoj vidite tisoč in en zakon in člen in parafo in Čeferinovo odvetniško pisarno. Priljubljen šport slovenceljnev: kurčit se za vsako neumnost s sklicevanjem na zakone in odvetnike.
Človek lahko zahteva, kar hoče. Drugo pa je, kako se z zahtevami ravna. Če bi fant zahteval darilo nazaj, punca bi mu ga pa dala, tudi prav. A boste zdaj tudi Čeferina klical?
A edini pravilni odgovor na zahtevo, da se da darilo nazaj, je: NE, NE DAM. To je vse. Drmaj ti z zahtevami in Čeferinovimi pisarnami, kolikor češ. Proti NEju nimaš kaj.
Je bila pred časom ena zgodba o eni družini, ki je praznovala rojstni dan ene od žensk v družini. In ji sorodniki (bratje, svakinje) podarijo listek za loterijo (ni bilo navedeno, za katero igro je šlo, mogoče za 3×3, ki ima avtomatsko izpisane številke). Skratka, tisti večer, ko so se zbrali, je bilo žrebanje. In ženska zadene! V hipu se je slavje sprevrglo v klavnico. V hipu! Svakinje začele praskat in lasat, češ naj srečko vrne, bratje zahtevali svoj delež, še lastni starši so hoteli, da dobitek razdeli, mož prpa med noge. Ampak ženska je naredila edino pravilno: do bridkega konca (totalnega razpada družine: mož jo ignoriral, mati se ji praktično odpovedala, svakinje obrekovale po kraju) je vztrajala, da je darilo njeno in ga ne vrne. In to je edino prav! Ne gre za pohlep posameznika, ampak za to, da darilo nima povratne vozovnice. Kdor tega ne razume, naj ga življenje pač še malo pretepe.
(Drugo pa je, če sami vrnemo darilo, ker želimo prizadeti človeka.)