Pozdravljeni!
Moj sin je star 5let in pol in hodi od svojega 2 leta v vrtec. Je navaden otrok in nimam nobenih posebnih težav z njim.
Letos je v vrtcu dobil novo vzgojiteljico katera trdi da je nemogoč ker je zelo ihtast. Z njo in spec.pedag smo se dogovorili da bomo bili doslednji in da bomo medsebojno redno komunicirali. Po treh tednih nisem dobila nobene negativne informacije o njem celo rekla je da se izboljšuje. Nakar dobim klic od spec.pedag.da jo je vzgojiteljica klicala da je nad njem obupala in da bi bilo dobro poiskati strokovno pomoč. Res ne razumem njenih besed. Obupala?!

mi lahko le ugibamo kaj je, a se ti ne zdi najbolje vprasati vzgojiteljice kaj je bilo in kaj ke s tem mislila?

Nekaj si nam zamolčala. Če je otrok delal s specialno pedagoginjo in če si bila v rednem stiku z njo, ti je tudi dala vedeti, kaj naj bi bilo z njim narobe. Tale tvoja, da je otrok normalen in da z njim ni posebnih težav, je malo iz trte zvita.

kaj pa prejšnja vzgojiteljica? Je tudi imela težave z njim?

Ja, zdaj se boš morala pa sama ukvarjat s svojim indigo princem. Bo vzgojno tudi zate.

Mene pa zanima, kakšen je ihtast otrok, kaj počne, da se mu tako reče?

Kako lahko pedagod reče, da je obupal nad 5-letnikom? Jaz, kot starš bi se soočila z vzgojiteljico in
specialno pedagoginjo iz oči v oči in razčistila. Očitno je nekdo “zatajil”, ker nemogoče je, da si starš
dela pretvare, da je z otrokom vse v redu, obenem pa bi nekdo “obupal” nad njim. Otrok zagotovo ima
prisotne neke “težave” in le s skupnimi močmi in z ogromno pogovora z otrokom, jih boste lahko odpravili.
Ni ga tako majhnega otroka, da bi se hitro našel srž problema.

znanka ima takega, se tamali zjoka kot nič, drugi so bolj “vzdržljivi” – se ne scmizdri za vsako figo….
v tem primeru je mama samohranilka in mu je mogoče res bila malce preveč na voljo (za vsak jok npr.). jaz bi hotela še drugo mnenje in predvsem priti temu do dna.
otroci so zdaj že večji in sami povejo, da se ta non stop joka, pa se potem nočejo toliko igrat z njim. če je kaj na tem, rešuj sedaj.

Mogoče sem bila nejasna. Pri spec.pedag.smo bili samo starši brez otroka na pogovor je prišla tudi vzgojiteljica. Dogovorili smo se da bomo z vzgojiteljico sodelovali si izmenjavali informacije in skupaj težavo rešili na dolgi rok. Od vzgojteljice nismo dobili nobenih negativnih informacij nakar je že po 3 tednih klicala spec.pedag.da je vzgojiteljica obupala.

Vcasih vzgojitelji svojo nemoc pokazejo tako, da otroka vzamejo na piko. Otrok to zacuti, se zacne tako ali drugace upirati in pride do takih situacij. Morda se pac samo marata. Ampak ona je odrasla, je profesionalka, izsolana, za to delo placana.
Pojdi do nje, zahtevaj pogovor z njo in pedagoginjo, vprasaj zakaj predhodnice niso imele tezav in predvsem, kje ona vidi resitev. No tu pri zadnjem se vcasih zatakne. Sem dolgo delala v solstvu in poznam ogromno primerov zensk, ki niso znale vzpostaviti avtoritete na zdrav način. Obolevale so na zivcih in imele skupine “ljubim-ne ljubim” v razredih.
Tako da je cisto mozno, da je tezava v vzgojiteljici. Zasciti otroka, preden ga zagreni. Poskusi najprej s sestankom, kjer pred teboj pove, kje je tezava. Ce pa je dejansko tezava pri samem otroku, pa naj ti dajo konkretne smernice, kako z njim delati.

Na našo željo bomo imeli Na našo željo bomo imeli še en sestanek pri spec.pedagogu. Po tem sestanku se vam še enkrat javim in vam obširno opišem naš zgodbo. Pisala sem zaradi besede OBUPALA (že po 3 tednih), čeprav smo se z njo dogovorili naj nas v primeru kakršnihkoli večjih težav naj nas pokliče na telefon ob katerokoli uri. V vsem tem času pa se ni na nas obrnila niti z eno slabo informacijo.
Otrok je doma normalen, ni hiperaktiven, zelo dojemljiv. Grdo obnašanje in ihta sta enokrat do dvakrat tedensko kot verjetno pri ostalih otrocih. Drugače zelo samoučljiv in po naše ne odstopa od ostalih otrok. Naj povdarim, da je to naš tretji otrok.
Lep pozdrav

Ja pocej ze, kaj naj bi bilo narobe z otrokom v vrtcu?! Kaj je tako neprimernega, da je vzgojiteljica obupala?

Torej otrok sploh ni bil pri specialni pedagoginji?
Kar vzgojiteljica je rekla, da je nemogoč in nato je obupala nad njim? Kaj to pomeni, obupala? Ga vrgla iz skupine, zaprla v temnico, pusti ga, da zganja ihto?

Saj še hodi v vrtec? Tebi se zdi vse ok, zjutraj ne joka, pove, kaj delajo v vrtcu?

Sploh ne razumem, v čem je problem. Da vzgojiteljici ni všeč?

Ne otrok ni bil nikoli pri specialni pedagoginji. Zakaj je vzgojiteljica obupala ne vemo saj nas ni o tem obvestila čeprav smo bili z njo o tem dogovorjeni ampak je obvestila specialno pedagoginjo.
Od spec.ped.pa smo izvedeli samo to da je nad njim obupala, nismo pa izvedeli zakaj je vzgojiteljica obupala in kaj je do sedaj naredila, da bi stvari izboljšala pa čeprav smo se skupaj na sestanku pri spec.pedag. dogovorili, da bomo sodelovali in se sproti obveščali o težavah.

Oprosti, ampak sama beseda ‘obupala’ v ta kontekst sploh ne paše. Obupati pomeni, da se z nečim nehaš ukvarjati.
Ali ga je torej izgnala iz skupine? Ali se ne ukvarja več z njim? Se mu pusti, da jo tepe, jo zmerja?

In kar vzgojiteljica mu pripne neko oznako in ga ožigoda za težavnega,potrebnega specialne obravnave, pa ga spec.pedagoginja sploh ni videla, ti pa pojma nimaš, kaj je sploh z njim narobe.

Nas imaš za norca?

Jaz pa ne razumem, kako to da ste imeli sestanek pri specialni pedagoginji (pa še enega boste imeli) če z otrokom ni nobenih večjih težav in je “normalen” (ta beseda mi gre res na živce – predvidevam da ne izstopa od drugih otrok?).

Hočeš s tem zapisom povedat, da se avtorica laže? Al kaj ti ni jasno?

Hočeš s tem zapisom povedat, da se avtorica laže? Al kaj ti ni jasno?
[/quote]

Ni mi jasno, kakšne težave so z otrokom in kako se lahko ukvarjajo z reševanjem teh tako velikih težav, zaradi katerih vzgojiteljica ‘obupuje’ , če otrok sploh ni bil obravnavan pri spec.pedagoginji. Kar vgojiteljica ga je specialno ocenila.

Vzgojiteljici ne verjamem, ne avtorici.

Kaj se ti sploh usajaš, če je evidentno, da si prebrala samo vsako 5. vrstico?

No, ena od vzgojiteljic (otroci so imeli vsako leto drugo) je tudi obupavala in bentila in se skoraj ob tla metala zaradi mojih dvojčic. Zanimivo, le ona v vseh 5 letih. Zakaj? ker je imela neko fiksno idejo, neko zasnovo o poteku svojega dela, od katere ni odstopala. Moji dve pa sta ji očitno prestavljajo prevelik izziv, ne vem. Me je klicala večkrat, jamrala … kot da jaz lahko kaj naredim medtem, ko sem v službi. Pa so bile lahko tako banalne zadeve, kot je zvozit nek “nastop” pesmice. Sorry, ampak če več kot to, kar si prebrala v knjigi, ne zmoreš, pač nisi za vzgojiteljski poklic. Mimogrede, dvojčici sta bili resnično precej “živahni” in še bolj nesledljivi, ampak druge vzgojiteljice so imele očitno primerne pristope in pritožb nisem dobivala.

Nekatere vzgojiteljice so največkrat raje tiho, kot da bi se bodle s starši.Potem imaš na vratu starše, ravnateljico in vse.Malo potrpiš, malo discipliniraš otroka in si misliš :saj ga bodo imeli starši naprej, saj bo nagajal vsa leta naprej njim, vrtec se ga bo pa odkrižal.Tudi taki primeri so, ja.
Ne , ti res ne moreš narediti nič, ko si v službi….SEVEDA LAHKO!
Vzgajaj ju v prostem času in to tako, da ko ju boš spustila v vrtec in med ljudi, da se bosta obnašali normalno, ne pa kot podivjana konja.

Mislm, da se še ni našla mama, ki bi priznala, da je otrok problematičen ter da moti skupino. Največ kar izustijo je, da je živahen. Pod tem izrazom pa se skriva oz je dejstvo, da je problematičen in da ste s svojo nevzgojo pogrnile a zdaj želite, da vašo napako odpravijo vzgojiteljice. Ne prelagajte na druge ampak spremenite način vzgoje ker ta ne deluje v pravo smer.

skrbi, ker se šola približuje.

Se vedno ne vemo, kaj naj bi bilo narobe, da ste se sploh dogovarjali s specialno pedagoginjo in vzgojiteljico.
Ocitno nic in ocitno bluzis, ampak se ti zal tema ni uspesno prijela.

Kako te more svetovalna klicat, kar spec.pedagonja je, če z otrokom sploh še delala ni, ne v skupini, ne individualno?
In v stroki je strogo prepovedano uporaba terminov obupati ipd.

V družini vsaj enkrat dnevno vidite otrokovo vzgojiteljico, se sproti vsaj osnovne stvari zmenite.
Največji pokazatelj otroka in njegovega počutja, je otrok sam, kakšne volje je ob odhodu domov?
Otroci, ki so stalno pod pritiskom, če je zanje preveč zahtev, informacij, zapovedi in prepovedi, reagirajo kot omenjaš.
Potrebujejo več časa, predvsem pa mir in mirno okolje, da predelajo vse to, jih sprejmejo in tudi mirno funkcionirajo. Torej je treba dajati jasna in kratka, ter za njega navodila, ki so na njegovi razvojni stopnji. Večkrat ponavljati, pokazati, pomagati in brez čustvenih izbrugov s strani odraslih, tako doma, kot v širši družbi.
Tu so pomembni tako otrokovi sorojenci, kot vrstniki.
Ko otrok ne zmore, se mu nabere preveč, se mu dvigne pokrov, zakon fizike.
Z vzkipljivostjo pokaže svojo stisko, ker je še ne zna verbalizirati in ker ga okolica ne sliši.

Naj dam predlog, da, če vzgojiteljica ni dovolj strokovno usposobljena, ga dajte k tisti, ki to je.
Eno leto matra je za toliko starega otroka krepko preveč.
Sploh pa se poraja vprašanje, če je specialna pedagoginja res to, da ni mogoče socialna pedagoginja ali le socialna delavka?
Ker ravno specialni pedagogi so pravi mojstri za take probleme in res tudi ustrezno izobraženi.
Sploh oni ne bi nikdar govorili, da je nek otrok odpisan, še sploh, ko niti minute ne bi delali z njim!