Vprašanje postavljam mamicam edinčkov. Kako se vam zdi, da je to všeč njim. Si želijo brata ali sestro? Na igriščih žalostno tavajo ali so zadovoljni tudi sami s seboj v igri? Hvala

Imam otročka, ki obupno želi brata ali sestro. Hodi u vrtec tudi bratrancev in sestričen nima…

Oglasi se, pa bova uredila!

Sem edinka in kot majhna, sem si želela brata ali sestro, ker so vsi imeli brate in sestre, le jaz ne, ampak pozneje mi je bilo pa čisto fajn, da sem sama, sem tak tip, da sem sama svoja.
Tudi moj otrok je edinec, nikdar ni imel neke želje po bratih in sestrah, smo se pogovarjali o tem, a tudi proti ni imel nič.
Prijateljica je starejšemu otroku na njegovo prigovarjanje rodila sorojenca, a ne vem, če je bila to ravno dobra ideja, tako za njo, kot za starejšega otroka.

Po mojem mnenju edinčki nikogar ne pogrešajo, če jih odrasli ne psihirajo, da pa so revčki sami in da morajo imeti brata ali sestro. In kako je fino imeti sorojenca, češ poglej, kako se lepo igrajo skupaj in jim ni dolgčas, tebi pa gotovo je, ker si tako saaaaaaaam. Včasih to počnejo starši, ker si želijo še enega otroka, pogosteje pa babice, dedki, strici, tete, celo vzgojiteljice v vrtcu in prijateljčki. Opažam, da se otroci čisto lepo zaigrajo sami, če jih odrasli pustijo pri miru.

Namreč podedujejo vse oni 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Mi, ki imamo po 2 sestri/brata pa vse na kose ://///

Imam sošolca edinca, ki ima danes 4 otroke. Pravi da zato, ker je bil v življenju kot otrok, tako zelo osamljen.

Imam tri.
Nič ne pričakujejo od naju. Sami si bodo ustvarili kar je treba.
Se skregajo ,so pa tudi veliki prijatelji vedno in povsod. Verjamem,da ko naju več ne bo,da bodo imeli drug drugega pa magari tudi ob polnoci ,ce je treba. Brat je brat !

Ja dej se hvalt no!

In kako si s svojim prispevkom pomagala avtorici?

Ni jim všeč. Govorim iz svojih izkušenj.

Odvisno od karakterja. Sem edinka in nikoli nisem pogrešala sorojenca. Sin je edinec, že odrasel in pravi, da si ne predstavlja imeti sorojenca. Oba sva se vključevala v družbo in nikoli dama tavala okoli.

Odrasle osebe, dokler so same sebi zadostne, si seveda ne predstavlajo imeti sorojenca, sploh če se v prihodnosti kaže kakšno dedovanje. Ko pa pridejo v stisko (ravno imam v bližini en tak primer), pa nimajo nikogar.

Naš je edinček po sili razmer, star dobrih 8 let in še vedno sprašuje, kdaj bo dobil bratca (ne pa sestrice:)). Je pa zelo družaben in verjamem, da bi bile igrače bolje “izkoriščene”, če bi bilo otrok več. Tako se pa igrač kar hitro naveliča in ždi pred tv/računalnikom. Je pa letos na morju ugotovil, da je fino, ker mu ni treba z nikomer deliti stvari in da on dobi več stvari (že npr. sladoleda) kot pri kolegici, ki ima 3 otroke. Ampak vprašanja kljub temu ne ponehajo… Zelo veliko vabimo k nam domov sosedove otroke in sošolce, ampak to ni to.

Jaz sicer izhajam iz številčnejše družine, pa osebno ne bi imela nič proti, če bi bila edinka. Rada imam “mir” in rada sem sama s seboj. Družbe ne potrebujem.