Danes prižgite svečko upanja za tiste, ki so izgubili bližnjega zaradi samomora
Vsak dan več kot ena slovenska družina izgubi bližnjega zaradi samomora. V letu 2016 je samomor prizadel 371 družin, v preteklih letih še veliko več. Ocenjuje se, da vsak umrli v bolečini in hudi stiski zapusti 6 ljudi može, žene, mame, očete, brate, sestre … Med njimi so tudi naši najmlajši, tudi otroci in najstniki.
Danes za njih prižgimo svečko upanja:
Pripravili smo skupno simbolno akcijo s pozivom »Prižgi svečko solidarnosti in upanja«. Vsak jo lahko prižge v svojem domu in tako simbolno izrazi podporo z vsemi, ki trpijo bolečino zaradi samomora. Skupen prižig bo 18. 11. 2017 ob 18. uri, prižgete pa jo lahko kadarkoli.
DELITE NJENO FOTOGRAFIJO Z NAMI – OZNAČITE JO S [hashtag=sveckasolidarnosti]#sveckasolidarnosti[/hashtag].
Prižgete lahko katerokoli svečko, lahko pa jo izdelate tudi sami: Ustvarjalni paket za izdelavo take svečke vas čaka v 9 večjih slovenskih mestih. (V paketu so osnovni pripomočki in navodila. Seznam mest, kjer jih lahko prevzamete, je objavljen na Vaš link)
Naj bo prižgana svečka simbolna podpora vsem, ki trpijo zaradi samomorov.
Za uporabnike FB: https://www.facebook.com/events/990183984453628/?active_tab=about
Več info: Vaš link
Test viralnosti? Kako vplivati na ljudi in njihovega vedenja?
Če si veren, samomorilec itak nima “upanja”, saj se ga še v posvečeni zemlji in cerkvenim ritualom ne sme pokopati.
Če si ateist, tako ne verjameš v posthumno življenje.
Čemu torej “svečka”?
Če že, se izobražuješ na tem področju, greš prostovoljno pomagati na SOS telefonske linije in tako CELO LETO pomagaš še živim ljudem, ki v trenutni zaslepljenosti čustvovanja, ne vidijo izhoda.
Drugače pa noben laik in celo strokovnjak ne bo uspel “prepričati” samomorilca, da naj se ne ubije. Lahko pomagamo nekaterim, ne vsem. Celo preprečimo.. nekajkrat, a se bo samomorilec vrnil k izvedbi. Doživel, poznal te “povratnike”.
Vprašanje samomorilnosti, je vprašanje družbe.. če že kaj, je potrebno spremeniti to. Ampak lažje je seveda izdelovati nekakšne svečke in se pretvarjati “kako dobri smo”, ker dejansko nismo naredili čisto nič za sočloveka, samo smilimo se samemu sebi v narcistični podobi “dobrotnika”, ki je pač z malo parafina onesneževal ozračje planeta.
1. novembra smo na veliko prižigali sveče, tudi za samomorilca v naši familiji
sem ateist, a na pogrebu sem vseeno šla v cerkev, da slišim kritiko samomorilca od župnika … a me je presenetil, rekel je, naj ga ne obsojamo, saj noben od nas nima garancije, da ne bo naredil samomora!
madonca, ste tečni s temi uličnimi znaki itd.!
Svojci in bližnji žrtev pa potrebujejo človeško bližino in ne brezosebnega, tehnično hladnega plamenčka sveč.
Preminulih se spominjamo s pogovori in osvetlevanjem njihovih življenj, osmisljevanju tega, kar so nam dali in z mislimi o njih skozi vse leto in ne kot nek mehansko robotski datumsko preddeterminiran časovni okvir: Datum rojstva, Datum smrti, 1. November Itd.
Jaz imam do samomora nekoliko drugačno stališče od večine. Pa ne, da sem ga kdaj delala ali nameravala delati, ampak sem mnenja, da vsak sam o svojem življenju odloča in če ga želi končati, je tako tudi prav. Na samomor se ne bi smelo gledati kot na nekaj zelo krutega, groznega in egoističnega, saj nenazadnje se na navadno smrt tudi ne gleda tako.
Evtanazija se potem temu reče.
Samomor zdravega človeka je pa žal vedno malce egoistično dejanje (ne misli oz. Ne vidi se posledic za bližnje ljudi in okolico). Paradoksalno pa se to poslednje egoistično dejanje zgodi ravo zaradi pomanjkanja zdravega egoizma: človek se ne ceni več, ne vidi več prihodnosti itd.
Navkljub totalnemu stresu za zakonca, otroke, svojce, prijatelja (najvišji nivo stresa je ravno smrt), se tako odločijo. So v nekem nerealnem stanju, kjer niso več sposobni videti stvari realno, temveč zgolj skozi prizmo lastnega videnja.
Če bi lahko videli, začutili ali si zamislili bolečino bližnjih, bi samomora ne poskušali udejaniti.
A so v stanju, kjer je po njihovem svet boljši, če njih ni. Mnenja, videnje, čutenje drugih se sploh ne upošteva. In to JE EGOISTIČNO DEJANJE.
Pomaga pa cinizem in suhoparni racionalizem, sploh tem, ki so izgubili drago osebo!?
Ne moreš drugim govoriti, kako naj čutijo, da naj bodo roboti (po tvoje).
Simbolizem ritualov je izjemnega pomena za človeško psiho, kot tak je tudi pogreb, in kot del tega tudi svečka nosi pomen upanja, da se konec koncev spomnimo naše minljivosti, spominov, ki nas vežejo na preminule.
Se strinjam da mrtvim prižigat je simbolika, bolj tko tko. Vsaj debato spodbuja. Za dobrobit se v naši državi, ali na svetu nasploh premalo naredi. E, bom reku da bi poštimal našo državo v manj kot dveh letih komot, imamo internet, televizijo, informiranje in izobraževanje, pomoč je tako enostavna da bi rešili večino ljudi v stiski v manj kot dveh letih če se dejansko ukvarjaš z posameznikom kot tudi javnostjo DIREKTNO in odkrito. Da pride predsednik na oblast in v prvem govoru pove da običajna birokratska vprašanja so sekundarna in bi moral najprej poštimat ljudi in dobrobit. Denarja dejansko imamo dovol.
Če pržgete luč tistim ki so še živi boste nardil več. Sam ponavad so ljudje itak velika večina ljudji raje vidi dramo, konstantni schadenfreude in napihovanje svojega egota z nesramnim oglaševanjem pomanjkljivosti ali drugačnosti drugih. Celo zlobna dejanja.
In verjemite mi da sem velikrat pomislu na samomor ker so me drugi naredil depresivnega kar je v bistvu vsak dan v službi.( Se trudim svoje pomanjkljivosti odpravit samo depresija mi RES ŠKODUJE za napredek. Če ne druzga mi jemlje spanec. In z tem energijo.) Oz v zadnjih dveh službah. Treh če štejem posameznika in ne kolektivno jbanje v glavo. Štirih.
Večini se ne briga za druge in dobrobit. Boli jih…
Tako da vsaj tisti ko to berete. Ne zajebavat ljudi v glavo. Niti za hrbtom oz sploh. Hvala.
Če se pa vidite sebe kot superiorne in vidite ljudi kot patetične, četudi so, vam čestitam za vašo superiornost in bodite drugim v vzgled sami po sebi.
Verjetno ni vsakmu samovmevno da smo na svetu teh par let zato da se imamo VSI fajn čim bol, pa da čim manj slabga nardimo oz pustimo ljudi pri miru.
~ Sto let nazaj, kar ni veliko, je bla prva svetovna. Ja prva. Druga manj ko sto let ko smo se klali po celi zemlji. Ker smo pač mi superiorni. Ali se delamo. Ko smo tako pametni dobronamerni ljudje.
Se pa vidi da čist nobeden ni priseben ker koljemo žvali “”za jest”” levo in desno brez pomisleka. Dobrota je čist zavestno dejanje. Homo Sapiens naj bi bil misleči človek a ne?
Zadnji stavek je kontroverzen haha. Justification and Ignore mode engaged?
Malo sem zašel, sam upam da sm pržgal komu svečko v glavi. Vsaj debata je.
Koliko je pa samomorov, ki to niso?
Zakaj je to tabu tema?
Kaj pa naše zdravstvo, ki mori dnevno, v službi farmacije?
Dnevno in na dolgi rok… Z različnimi boleznimi in še več farmacevtskimi preparati, tudi ADji in APtiki…
Kdaj bomo prižigali sveče za vse umrle v UKCju, še posebno pred staro kobilarno?
Določimo datume in kraje za postavitev sveč in rož za vse te naše trpeče, mlade in stare.
Naj se zdravniki zamislijo!
Sem sam izkusil. Ali greš samoplačniško k terapevtu -lepih 70 eurov na uro brez garancije ali pa čakaš prek pol leta in vsi še izvejo in opravljajo. Na te številke za stisko pa tudi ne bom klical, da mi pošljejo policijo domov in me strpajo še v kako kliniko. Pomoči nobene od nikoder, še potem ko sem naglas priznal da bi si najraje poslal metek v usta. Sem raje požel val neodobravanja, kritik, žaljivk in verskih pridig o grehu. Največ sem zase naredil s tem ko sem šel za mejo
2x na leto so neke akcije, jutri pa spet lepo po starem. In stanje bo isto kot je bilo. Jutri pa spet žalit pa obsojat pa obdajat s predsodki. Če vas za ljudi boli k***c 364 dni v letu ne se delat fine 1x-2x na leto
Tako je, še največ morale in dobrobita imamo tisti ki nasrkamo.
V službi vidm da je skor norma da se folk jb.
Js sm tud razmišlou da bi najraj se preselu, čim dle, ne v austria v australio najboljš usaj mal sonca xD
Tko je ja če te še sosedi glasno zajeb. da si še vn ne upam in nism vsaj psihološko “varen” niti doma in sm čist na dnu samozavesti.
Kam pa si šu, si zdaj OK?
Js se še trudm haha.
Tokrat ne gre beseda o tistih, ki so storili samomor, gre za vse tiste, ki so po samomoru ostali in živijo z bolečino izgube naprej.
samomor v družini je težko breme, ki ga naša družba nekoliko s predsodki gleda, zato je bližnjim še toliko teže.
Mnogi se zato zaprejo, ne spregovorijo in živijo, kot da se to ni zgodilo. S tem ne samo, da “izgubijo svoje življenje”, teža molka je pogosto takšna, da družinski člani doživijo šok, so zmedeni, pretreseni in primanjkuje jim informacij.
Izguba jih zelo obremeni. Posledice so lahko posttravmatska stresna motnja, depresija, hud občutek krivde, upad funkcioniranja na različnih področjih, samoobtoževanje, strah, občutki izoliranosti, nerazumljenosti, samodestruktivno vedenje, tudi s povečanim tveganjem za samomor in drugo.
Pomoč, posluh, razumevanje in podpora lahko marsikaj od tega ublaži.
V zadnjem času sem srečala z nekaterimi, ki so tako izgubili svojce. Svojega očeta, moža, sina, sestro … Nekdo, ki tega ni doživel, se težko postavi v njihovo kožo, ampak če bi se lahko, bi razumeli, da je to za večino zelo obremenjujoče.
Tem ljudem bi radi sporočili, da niso sami, da smo v družbi takšni, ki bomo pomagali, prishluhnili in usmerili naprej.
V podporo vsem, ki so izgubili bližnjo osebo zaradi samomora organiziramo:
– Forum s strokovno podporo: Za žalujoče po izgubi zaradi samomora – https://med.over.net/forum5/viewforum.php?f=581,
– Individualna svetovanja na Inštitutu Rahločutnost http://www.rahlocutnost.si,
– Tematska srečanja za žalujoče v centrih Ozara http://www.ozara.org,
– Napovedujemo izid knjige Konec molka: kako naj otroka, ko doživi travmatično izgubo matere ali očeta, podpremo in mu pomagamo, avtorice mag. Violete Irgl in soavtorice Jane Debeljak,
– Na spletni strani Med.Over.Net https://med.over.net in Zavoda Pogreb ni tabu http://www.pogreb-ni-tabu.si objavljamo članke za žalujoče in vse, ki se z njimi srečujejo,
– Organizirana je svetovalnica z Barbaro Karu v Zavodu Pogreb ni tabu.
Svečka je simbolno, nežno povabilo, da je čas, ko je molka dovolj in da odpiramo prostor za pogovor.
Hvala vem za to, da delite naprej.
Tisti, ki so umrli, njim res ne moremo pomagati. Pomagamo lahko tistim, ki so ostali.
Svečka je simbol topline. Ogenj topi, vse kar zajame. Prižgana svečka v našem domu je gesta, ki jo naredimo sami s sabo, ko se spomnimo, da vsem ni tako lepo in da tistim, ki trpijo zaželimo sami pri sebi podporo in sočutje. Moč misli vpliva na dejanja in dejanja imajo moč, ki delajo čudeže. Ogenj v hiši vpliva na naše počutje in počutje naših bližnjih. Naši bližnji vplivajo na ljudi okoli sebe in glas gre naprej.
Ne moremo spremeniti sveta v trenutku, lahko pa najprej v sebi naredimo prostor za tiste, ki potrebujejo toplo podporo in končno tudi za nas same, saj tudi mi potrebujemo malo lepega.
Hvala tudi za vašo vzpodbudo.
V podporo vsem, ki so izgubili bližnjo osebo zaradi samomora organiziramo:
– Forum s strokovno podporo: Za žalujoče po izgubi zaradi samomora – https://med.over.net/forum5/viewforum.php?f=581,
– Individualna svetovanja na Inštitutu Rahločutnost http://www.rahlocutnost.si,
– Tematska srečanja za žalujoče v centrih Ozara http://www.ozara.org,
– Napovedujemo izid knjige Konec molka: kako naj otroka, ko doživi travmatično izgubo matere ali očeta, podpremo in mu pomagamo, avtorice mag. Violete Irgl in soavtorice Jane Debeljak,
– Na spletni strani Med.Over.Net https://med.over.net in Zavoda Pogreb ni tabu http://www.pogreb-ni-tabu.si objavljamo članke za žalujoče in vse, ki se z njimi srečujejo,
– Organizirana je svetovalnica z Barbaro Karu v Zavodu Pogreb ni tabu.
Hvala!
Vabljeni pa tudi, da si pogledate prispevek na Siol – Planet TV, kjer so zbrali nekaj osebnih izpovedi in o problematiki:
https://siol.net/novice/slovenija/samo-od-lani-s-to-bolecino-zivi-371-druzin-video-453659
Živi rabijo družbo, toplino, prijazno besedo, sprehod, klepet, smeh, barve, sonce, druženje, pomoč pri vsakodnevnih opravilih ali karkoli, ali pa da skupaj v tišini gledamo sončni vzhod
Ne nakladaj. Tako enostavno to ni.
Sem poznala mladega fanta, ki je vse to, kar naštevaš, imel. Poleg odlične izobrazbe. A si je vseeno vzel življenje. In takšnih ni tako malo.
Ena komentatorka govori o egoizmu – draga komentatorka, ne sodi o stvareh, ki jih ne poznaš.