Kaj smo včasih jedli za šolsko malico?
Povem vam, kaj smo imeli za malico pred več kot 50. leti:
– rezina črnega kruha z rezino salame,
– rezina črnega kruha z rezino sira,
– rezina črnega kruha namazanega s pašteto,
– rezina črnega kruha namazanega z marmelado,
– rezina črnega kruha s (čokoladnim) namazom.
To se je vrtelo vsak dan. Zraven smo dobili skodelico mleka, čaja ali pa kakava.
Čaj in kakau je skuhala kuharica, ki je obenem opravljala tudi delo snažilke.
Vsi smo vse pojedli. Ostankov ni bilo. Še sedaj se spomnim, kako dober je bil tisti čaj. Mislim,da je bil šipkov čaj z limono.
Skoraj nihče ni bil debel, pa tudi ne spomnim se, da bi bili kaj dosti bolni. Tu pa tam je komu visela svečka iz nosa, ne spomnim pa se, da bi razsajale viroze ipd. V šolo smo hodil peš, tudi če je bilo slabo vreme. Ko je deževalo, nismo imeli dežnikov, pač pa pelerine in gumijaste škornje.
To so moji spomini na šolska leta. Kaj pa ste vi malicali?
Včasih kakšna hrenovka, jota v skodelico z kosom kruha,greš,mlečni riž, o polnem pladnju namazanih kosov kruha raznih namazov,da ne govorim.
Čaj,kakav,mleko,bela kava.
Ni bilo pizz,hrenovka v testu,rogljicev, rolad…večina je vse pojedla. Haccpa ni bilo kjer bi vsak košček hrane bil posebej zavit v plastiko. Tolk o ozaveščenosti.
Isto, razen čokoladnega namaza. Tega nikoli nismo dobili. Pa neke vrste ribji namaz smo imeli, ki je bil tako dober. Čaj je bil res dober. Vse je bilo dobro, ker smo bili do malice že fejst lačni.
Pa krajci. Dva v vsaki štruci. Večina jih ni marala, en fant je bil pa presrečen, da je dobil krajec. Njegova mama je bila učiteljica na naši šoli, a ni imel nobenih privilegijev.
Viroz nismo imeli, smo pa imeli vse mogoče otroške bolezni, od ošpic do škrlatinke. Mogoče se zato že desetletja ničesar ne nalezem od drugih.
Aja pa kak jogurt kdaj uletel,sadni pa mogoče 3x na leto.
[/quote]
V naših časih še ni bilo hrenovk ali jote za malico. sadnih jogurtov nismo poznali. Dobili smo navadnega in štručko. S pokrovčki od jogurta so fantje tapkali. Se kdo spomni? Pokrovčke so čisto zravnali in potem so z napol zaprto dlanjo poskušali obrnit pokrovček. Če ti je uspelo, je bil pokrovček tvoj.
30 let nazaj je pri nas del malic predstavljala enolončnica: kak fižol, ričet, zelje … parkrat na leto smo dobili makaronflajš in to je bil praznik. mogoče 1x v celem šolanju šmorn. parkrat jogurt in včasih mlečni gres s kakavom.
sicer pa kruh z eno rezino posebne salame, kruh z margarino, kruh z eno rezino sira.
Prva tri leta OŠ smo imeli toplo malico v ponedelje, sredo in petek. Naj bo jota (še danes sama skuham približno tako dobro, kot je bila tista), fižolove juhe, obare, gres variante. Pojedli smo, nihče ni puščal hrane. Kasneje se je kuhinja preusmerila v pripravo kosil in s tistim hipom kuhanih malic ni bilo več. Vedno pa je bil ob kosu kruha z dodatki še čaj, mleko, kakav.
Mi pa smo pred 35 leti že jedli jogurte – sadne in navadne, med in maslo, nek zelenjavno-mesni namaz, ki je bil zelo dober, pa marmelada je bila vedno v kombinaciji z maslom, tudi viki kremo, razne sirne namaze, tunin namaz, trdo kuhano jajce, hrenovke, idr. Tudi kruh ni bil vedno le črni, mislim, da celo večkrat beli.
Pili smo mleko, kakav ali čaj.
Mi nikdar nismo imeli nekih enolončnic za malico…
Ena najslabših malic mi je bila kos kruha in jabolko, danes pa tega kar precej pojem, vsaj parkrat tedensko malicam kruh ali štručko in jabolko.
Tudi tistega temnega kruha nisem marla, mi je bil prav bljak, danes belega kruha skoraj ne jem, razen res redko kako žemljico ali kajzerico.
En ribji namaz mi je bi super, če bi zbala, bi ga danes delala doma. Dugače pa tista revščina od marmelade brez masla in prozorna pašteta na kruhu ali uboga rezina pariške salame, to mi je bilo kr neki.
Čaj je bil res okusen, bela kava mi ni bila všeč, kakav in mleko ajde, je šlo skozi, samo kaj hudiča, ko je bilo to vse vedno vrelo, da nisi mogel spiti, pa še ohladilo se ni v tistih ubogih 15 minutah, ki si jih imel za malico. Včasih smo dobili s sokom pobarvano vodo. Še najbolje je bilo, ko je bil jogurt namesto napitka.
V OŠ podobno kot avtorica, vendar ne črn kruh, ampak vedno belega:
– rezina belega kruha z rezino salame,
– rezina belega kruha z rezino sira,
– rezina belega kruha namazanega s pašteto,
– rezina belega kruha namazanega z marmelado in margarino,
– rezina belega kruha s (čokoladnim) namazom.
bel kruh in hrenovka
bel kruh in obupno sladek sadni jogurt (nikoli pa nismo dobili navadnega jogurta, razen v vrtcu, kjer so ga pa posladkali s sladkorjem, obup)
Za piti: obupno sladek ogaben čaj, sladek kakav z veliko sladkorja in malo kakava, noro sladka bela kava, mleko. V glavnem ogaba od ogabe, polno cukra.
V glavnem polno sladkorja, belega kruha, sadja v bistvu nič, mogoče kdaj kako jabolko.
V SŠ pa:
Ponedeljek, sreda, petek: sendvič z žemljo in salamo ter mogoče sirom
torek: krof
četrtek: kos pice
Vsak teden isto. Katastrofa.
Kot mulci smo hodili na športni dan h kmetom pobirat pridelke, ti pa so šolo zalagali s sadjem in zelenjavo.
Malica: kos kruha in razni namazi (ribji, jajčni, zelenjavni, pašteta vikikrema…) Včasih je bil jabolčni kompot, kjer so bila jabolka tako razkuhana, da so plavali samo olupki po tisti kanti, čaj, mleko… Po malico smo šli v kuhinjo, eden je nesel pladenj s kruhom, kjer so bili namazani kosi stisnjeni skupaj, in kdor je prvi pobral kos, je potegnil še ves namaz dol. Drugi je nesel posodo s skodelicami in še dva kanto s tekočino.
Jogurti so bili redki, večinoma navaden, kakšno jabolko in kos kruha, še redkeje je na kruh zatavala pariška.