Mladi starši in čas "zase"
Opažam, da si znanci in prijatelji, ki imajo mlajše otroke, te velikokrat oddajo starim staršem in si vzamejo čas zase.
Ne govorim o kakšnem obisku kina, gledališču, večerji – zdaj je postalo nekako običajno, da otroke v soboto zjutraj pripeljejo k starim staršem in jih pridejo – če ne prej – iskat šele v nedeljo, ko pridejo obenem še na kosilo.
Ker so otroci čez teden v vrtcu ali v šoli in pridejo domov šele ob 17.00 ali 18:00, verjetno tako večino prostega budnega časa preživijo s starimi starši.
Odnos babica/dedek-vnuk je zelo lep in bogati vse, a kar malo žalostno je gledati, kako zelo težko je nekaterim staršem vzeti si čas za lastne otroke, jih odpeljati v naravo, z njimi ustvarjati, karkoli.
čez teden jih v glavnem razvažajo, jim postrežejo zajtrk in večerjo, skrbijo za njihovo higieno , ob koncu tedna, ko naj bi se družina povezala še drugače, pa so utrujeni oz. potrebujejo čas zase/za dvojino in otroci so predani v varstvo babicam in dedkom – ki so pogosto še tudi v službah, a jih očitno po mnenju njihovih (polovico mlajših) otrok delo v službi ter gospodinjstvo ne utrudita in so konec tedna še polni energije.
Zakaj to bežanje od družine, od obveznosti, od otrok, ki nas potrebujejo?
Ljudje smo naravno egoistični prasci. Včasih se je štepalo otroke zato ker so potrebovali delovno silo na kmetiji. Danes se ima otroke ker je to pač “treba” met. Tko kot kot je Ajfončka treba met, tko je pri 30 treba met otroke. Ko se pa le ti rodijo, danajšnim očkom in mamicam postanejo v veliko breme in jim kradejo njihov dragocen čas pri gradnji njihove velike ego kariere.
Hja, lej, moja zveza tudi morda zaradi tega funkcionira že 18. let. Medsebojni odnosi , negovan odnos tudi med staršema otrok je zelo pomemben. Otroci dostikrat postavijo zveze na preizkušnjo, sploh kar se medsebojnega odnosa med partnerjema tiče, ker si lahko zaradi več posvečanja otrokom sebi posvečata dosti manj, kot pred otroci. In ja, nekateri ne boste nikoli razumeli: treba je bit včasih malo “egoističen” in ohranjat svojo zvezo, če imaš nekoga rad, se posvetit tudi njemu in sebi, ne samo otrokom. Zdaj pa se požrite, mame…..
Imam svoje otroke zelo rada, nič jim ne manjka na čustvenem področju, tudi sami zelo priznajo, da je naša famiija glede na slišano od sovrstnikov zelo “normalna”. :))))
in ja, zelo rada kam pobegneva za kak vikend, če se le da – sama: se pogovoriva določene stvari dosti bolj sproščeno, skupaj preživiva spet kavlitetno čas, kar znava še bolj ceniti, ker veva, da si tega ne moreva privoščiti vsak vikend, ker smo razširjena družina 🙂
Hja, lej, moja zveza tudi morda zaradi tega funkcionira že 18. let. Medsebojni odnosi , negovan odnos tudi med staršema otrok je zelo pomemben. Otroci dostikrat postavijo zveze na preizkušnjo, sploh kar se medsebojnega odnosa med partnerjema tiče, ker si lahko zaradi več posvečanja otrokom sebi posvečata dosti manj, kot pred otroci. In ja, nekateri ne boste nikoli razumeli: treba je bit včasih malo “egoističen” in ohranjat svojo zvezo, če imaš nekoga rad, se posvetit tudi njemu in sebi, ne samo otrokom. Zdaj pa se požrite, mame…..
Imam svoje otroke zelo rada, nič jim ne manjka na čustvenem področju, tudi sami zelo priznajo, da je naša famiija glede na slišano od sovrstnikov zelo “normalna”. :))))
in ja, zelo rada kam pobegneva za kak vikend, če se le da – sama: se pogovoriva določene stvari dosti bolj sproščeno, skupaj preživiva spet kavlitetno čas, kar znava še bolj ceniti, ker veva, da si tega ne moreva privoščiti vsak vikend, ker smo razširjena družina 🙂
[/quote]
Se strinjam. S tem, da midva te možnosti nikoli nisva imela, ker so oboji starši že preminuli. Vendar pa menim. da je vseeno potrebno imeti neko zdravo mero pri tem, da potem niso otroci stalno stran od staršev in da se jih ne poriva k babicam. Vseeno pa je potreben včasih tudi oddih od otrok.
Ljudje smo naravno egoistični prasci. Včasih se je štepalo otroke zato ker so potrebovali delovno silo na kmetiji. Danes se ima otroke ker je to pač “treba” met. Tko kot kot je Ajfončka treba met, tko je pri 30 treba met otroke. Ko se pa le ti rodijo, danajšnim očkom in mamicam postanejo v veliko breme in jim kradejo njihov dragocen čas pri gradnji njihove velike ego kariere.
[/quote]
Če nameravaš žurat, potovat, gradit kariero, biti egoist,… nimaš otrok. Its as simple as that. Če imaš otroke moraš vzet v zakup 15 let tvojega lajfa da boš skrbel za njih. Jebiga tko je.
Se strinjam. S tem, da midva te možnosti nikoli nisva imela, ker so oboji starši že preminuli. Vendar pa menim. da je vseeno potrebno imeti neko zdravo mero pri tem, da potem niso otroci stalno stran od staršev in da se jih ne poriva k babicam. Vseeno pa je potreben včasih tudi oddih od otrok.
[/quote]
Hvala 🙂
tudi tvoje mnenje je zelo realno. Predvsem zadnji stavek, ki se nekaterim bere in zdi verjetno : oddih od otrok. Res je!
Potrebuješ to, pa nisi zaradi tega nič slabši starš. Ravno nasprotno: boljši si, ker si napolniš baterije in potem spet gre uravnoteženo naprej 🙂 Nisi nervozen, iztrošen, malo grš iz rutine vsakdanjika, sploh ko so otroci še zelo majhni.
Tudi nekdo, ki (morda še) nima svojih otrok in tudi izkušenj, tega pač ne (z)more razumeti, da je oddih od otrok staršem še kako potreben. in lepo je, če stari starši sami to kdaj ponudijo, da jih sploh ni treba niti prositi, ko uvidijo, da to potrebuješ.
Mi nismo nikoli “porivali” svojih otrok starim staršem, so nas prej prosili, kot se otepali vnukov :)Je pa res, da so tudi otroci bili izjemno samostojni, zvedavi, radi so šli, kamorkoli. že od zelo majhnegam nobenega strahu ali domotožja. Samo da se jim je dogajalo.
Hvala 🙂
tudi tvoje mnenje je zelo realno. Predvsem zadnji stavek, ki se nekaterim bere in zdi verjetno : oddih od otrok. Res je!
Potrebuješ to, pa nisi zaradi tega nič slabši starš. Ravno nasprotno: boljši si, ker si napolniš baterije in potem spet gre uravnoteženo naprej 🙂 Nisi nervozen, iztrošen, malo grš iz rutine vsakdanjika, sploh ko so otroci še zelo majhni.
Tudi nekdo, ki (morda še) nima svojih otrok in tudi izkušenj, tega pač ne (z)more razumeti, da je oddih od otrok staršem še kako potreben. in lepo je, če stari starši sami to kdaj ponudijo, da jih sploh ni treba niti prositi, ko uvidijo, da to potrebuješ.
Mi nismo nikoli “porivali” svojih otrok starim staršem, so nas prej prosili, kot se otepali vnukov :)Je pa res, da so tudi otroci bili izjemno samostojni, zvedavi, radi so šli, kamorkoli. že od zelo majhnegam nobenega strahu ali domotožja. Samo da se jim je dogajalo.
[/quote]
Jaz osebno poznam zelo malo takih družin, kot so opisane v avtoričinem postu.
Včasih manjši odklop zelo paše, parkrat na leto, sploh če tudi stari starši in otroci izrazijo željo po ‘počitnicah’. V dnevu ali dveh se zelo regeneriraš, sicer jih jaz kar kmalu pogrešam, ko je čudna tišina okorg mene 😉
No, sicer pa je zdaj zelo veliko ‘jedrnih družin’, napram včasih, ko si bile razširjene družine in je sedaj dosti več na starših. Jaz sicer nimam nič proti temu, ker nekoliko težje prenašam, da se kdo vmešava v vzgojo.
Če pogledam samo mojo družino- do 5 leta starosti smo bivali skupaj s starimi starši, ki so tudi vsak dan kuhali kosilo za vse nas. Potem smo šli na svoje, pa se spomnim, da smo dosti počitnic- sploh poletih preživeli kar pri noni in nonotu.
“Čas zase” je čedalje bolj moderen. Treba si je vzeti odmor od moža, otrok, psa, službe … In ko si v družini vzamejo “čas zase” v različnih kombinacijah: žena od moža, žena od otrok, … mož od otrok … ugotovijo, da dejansko ne preživijo skupaj NIČ časa in zato so dopusti namenjeni temu, da se kregajo, ker enostavno niso navajeni življenja skupaj. Aja, al pa babico na dopust vzamejo, ker je tam itak tudi nujen “čas zase” …
Jaz osebno poznam zelo malo takih družin, kot so opisane v avtoričinem postu.
Včasih manjši odklop zelo paše, parkrat na leto, sploh če tudi stari starši in otroci izrazijo željo po ‘počitnicah’. V dnevu ali dveh se zelo regeneriraš, sicer jih jaz kar kmalu pogrešam, ko je čudna tišina okorg mene 😉
No, sicer pa je zdaj zelo veliko ‘jedrnih družin’, napram včasih, ko si bile razširjene družine in je sedaj dosti več na starših. Jaz sicer nimam nič proti temu, ker nekoliko težje prenašam, da se kdo vmešava v vzgojo.
Če pogledam samo mojo družino- do 5 leta starosti smo bivali skupaj s starimi starši, ki so tudi vsak dan kuhali kosilo za vse nas. Potem smo šli na svoje, pa se spomnim, da smo dosti počitnic- sploh poletih preživeli kar pri noni in nonotu.
[/quote]
Netradicionalisti smo redki 🙂
Tebi to ne pomeni – nekaterim pač. Vsak ima pa svoj način za sproščanje ventilov in polnjenje baterij.
JAz osebno ne morem seksat, ko imam otroke speše otroke v hiši. Me je tudi pretreslo, koje sodelavka razlagala, kako ji je sin zameril, ko ju je enkrat dobil z nagimi ritami v luft, ko je on “spal” – je prialufal v njuno spalnico, ko je slišal čudno cviljenje…… Mali še en mesec ni hotel z mamo potem govorit. Pri 7ih letih.
Hja, lej, moja zveza tudi morda zaradi tega funkcionira že 18. let. Medsebojni odnosi , negovan odnos tudi med staršema otrok je zelo pomemben. Otroci dostikrat postavijo zveze na preizkušnjo, sploh kar se medsebojnega odnosa med partnerjema tiče, ker si lahko zaradi več posvečanja otrokom sebi posvečata dosti manj, kot pred otroci. In ja, nekateri ne boste nikoli razumeli: treba je bit včasih malo “egoističen” in ohranjat svojo zvezo, če imaš nekoga rad, se posvetit tudi njemu in sebi, ne samo otrokom. Zdaj pa se požrite, mame…..
Imam svoje otroke zelo rada, nič jim ne manjka na čustvenem področju, tudi sami zelo priznajo, da je naša famiija glede na slišano od sovrstnikov zelo “normalna”. :))))
in ja, zelo rada kam pobegneva za kak vikend, če se le da – sama: se pogovoriva določene stvari dosti bolj sproščeno, skupaj preživiva spet kavlitetno čas, kar znava še bolj ceniti, ker veva, da si tega ne moreva privoščiti vsak vikend, ker smo razširjena družina 🙂
[/quote]
Odnos se nadgradi in dozori tudi/ravno s skupno skrbjo za otroke. Partnerja lahko pobožaš, tudi ko skupaj z otroki sestavljate kocke, lahko mu daš poljub med obrokom in lahko mu ležiš v naročju, ko skupaj gledate risanko. Ko par dobi otroke, se odnos med njima spremeni, če sta seveda skupaj dve zreli osebi, ki se zavedata, kaj pomeni starševstvo. Vidva se denimo ne zavedata v celoti, ne verjameta toliko vase, da bi se vajina zveza ohranila tudi na nižjih obratih zaradi otrok, zato potrebujeta čas zase oziroma za dajanje umetnega dihanja vajinemu odnosu.
Živita med begom – pred otroci, na dopust, potovanja, izleti, ne znata pa biti vidva sama. Če bi znala biti, bi raje vzela kak dan dopusta in si dala duška, ko so otroci v vrtcu oziroma šoli. Ker si nista dovolj blizu oziroma ker je vajin odnos tako krhek, da je odvisen od zunanjih dejavnikov, kot je prosti čas, beg od doma, se morata za ohranitev nujno rešiti otrok.
Vem, da to ni moderno stališče in ni po meri FB staršev, je pa to v globalu to, kar se dogaja z vama. Ohranila sta se zgolj in samo z zunanjo berglo. Kako bo, ko bodo otroci šli od doma? Napovedujem, da se bosta besno vrgla vsak v svoj hobi. Spet bosta potrebovala nekaj zunanjega, da bosta funkcionirala.
Oddih od otrok? Saj se hecate, a ne. Zakaj jih potem imate, če ne zmorete? Iz službe imate 20 dni oddiha na leto (plačan dopust), koliko dni oddiha si pa vzamete od otrok? Isto kot od službe? Malo manj? Torej so vam naporni cirka isto kot služba ali kaj hočete nekateri povedati s tem?
Otroci so najboljša družba na svetu.
Jaz sem bila veliko z babico in imeli sva se super fletno (verjetno ona malo manj kot jaz, ha ha, ampak mami se ni ljubilo ubadat z mano, oče je pa delal). Do 10. leta, ko je umrla, je 95 odstotkov spominov povezanih z njo in samo nekaj kratkih epizod s starši.
Pa nisva počeli nič posebnega, samo vzela me je za mar.
Tebi to ne pomeni – nekaterim pač. Vsak ima pa svoj način za sproščanje ventilov in polnjenje baterij.
JAz osebno ne morem seksat, ko imam otroke speše otroke v hiši. Me je tudi pretreslo, koje sodelavka razlagala, kako ji je sin zameril, ko ju je enkrat dobil z nagimi ritami v luft, ko je on “spal” – je prialufal v njuno spalnico, ko je slišal čudno cviljenje…… Mali še en mesec ni hotel z mamo potem govorit. Pri 7ih letih.
[/quote]
Se hecaš? Potem moraš ravno nekam iti, da sploh sexaš? Tega si pa res ne predstavljam. Vrata imajo drugače ključavnico.
Meni zelo veliko pomeni čas za naju. Ogromno. A prav tako čas skupaj z vso družino. In tako si dneve splaniramo tako, da počnemo kaj skupaj, večere pa imava v dvoje. Z vinčkom ali čajem pozimi na kavču poleti na terasi.. ma ni lepšega.
Saj ne pravim, da imam le jaz prav in ti narobe. Mi pa ni, da imaš otroka potem pa ga vidiš med tednom 1 do max 2 uri, čez vikend ga pa potrudiš nekomu drugemu. To pa priznam, da mi je čisto mimo. Aja pa to, da doma ne bi sexala, če so otroci doma tudi ne. 🙂
Če bi si vzela kdaj čas zase in za partnerja, če bi ti to kaj pomenilo, bi vedela,kaj to pomeni. Ker pa očitno tega ne prakticiraš, ker to tebi ni družbeno normno sprejemljivo, ne moreš vedeti. Ni pa treba tudi zato nekih teorij pisati, ker so zgrešene: tudi zato, ker prakse nimaš.
[/quote]
Dejstvo je zapisano v enem zgornjih odgovorov: če nimaš v bližini starih staršev in univerzalnega varstva, si čas zase in partnerja prav tako vzameš. Le da je časovno limitiran na uro ali dve. Da se “nafilati” tudi v tem času, ohraniti odnos z možem in vajino skupno bližino.
Ko imata otroke, ki so v fazi, ko v zgodnjem otroštvu potrebujejo vajino bližino, izkoristita ta čas. Da ni samo beganje iz službe v vrtec in domov, da ni samo vožnja na dejavnosti – temveč, da sta skupaj z njimi, aktivno skupaj izkoristite čas. Ko bodo zrasli in zapustili gnezdo, bosta vidva spet samo vidva.
Se hecaš? Potem moraš ravno nekam iti, da sploh sexaš? Tega si pa res ne predstavljam. Vrata imajo drugače ključavnico.
Meni zelo veliko pomeni čas za naju. Ogromno. A prav tako čas skupaj z vso družino. In tako si dneve splaniramo tako, da počnemo kaj skupaj, večere pa imava v dvoje. Z vinčkom ali čajem pozimi na kavču poleti na terasi.. ma ni lepšega.
Saj ne pravim, da imam le jaz prav in ti narobe. Mi pa ni, da imaš otroka potem pa ga vidiš med tednom 1 do max 2 uri, čez vikend ga pa potrudiš nekomu drugemu. To pa priznam, da mi je čisto mimo. Aja pa to, da doma ne bi sexala, če so otroci doma tudi ne. 🙂
[/quote]
narobe razumeš. tudi meni pomeni veliko čas skupaj z družino. I ga reživimo dovlj skupaj, nič ne skrbi. Otroci bi se že pritožili če ga ne bi …. Mi pa veliko pomeni tudi čas skupaj s partnerjem.
In doma se ne zaklepamo. Tudi v kopalnico ne. Če je luč v kopalnici, ne vpadamo, drugače potrkamo, predno vstopimo. Enako,če so vrata sob zaprta. tudi jaz potrkam na najstniko sobo, če je zaprta – preštejem do pet in šele nato vstopim.
In nočem , da moji otroci doživljajo travme, kot morda nekateri vaši ( ja, si v šoli vse med seboj povedo, se zaupajo, kako morajo poslušat doma ponoči ob 1h , ko se zbudijo, stokanje, vzdihovanje, nabijanje postelje ali česa durgega – napi pa rečejo, ne mi tega ne poslušamo, naši očitno ne seksajo :))))ko morajo poslušat starše, ko seksate, ko so oni doma in jih zbudite ali pa so budni.
Jasno, seksamo, ko jih ni doma, ali pa se umaknemo kam in uživamo v svojem svetu seksa, si damo duška.
Ja, dostikrat greva z užitkom kam čez vikend, da se naseksava. Z užitkom. je to še poseben čar in užitek. In ni lepšega, kot se imet tako fino, drugače, nerutinsko. Doma poznam že vsak kot , rob vogal 😛
Odnos se nadgradi in dozori tudi/ravno s skupno skrbjo za otroke. Partnerja lahko pobožaš, tudi ko skupaj z otroki sestavljate kocke, lahko mu daš poljub med obrokom in lahko mu ležiš v naročju, ko skupaj gledate risanko. Ko par dobi otroke, se odnos med njima spremeni, če sta seveda skupaj dve zreli osebi, ki se zavedata, kaj pomeni starševstvo. Vidva se denimo ne zavedata v celoti, ne verjameta toliko vase, da bi se vajina zveza ohranila tudi na nižjih obratih zaradi otrok, zato potrebujeta čas zase oziroma za dajanje umetnega dihanja vajinemu odnosu.
Živita med begom – pred otroci, na dopust, potovanja, izleti, ne znata pa biti vidva sama. Če bi znala biti, bi raje vzela kak dan dopusta in si dala duška, ko so otroci v vrtcu oziroma šoli. Ker si nista dovolj blizu oziroma ker je vajin odnos tako krhek, da je odvisen od zunanjih dejavnikov, kot je prosti čas, beg od doma, se morata za ohranitev nujno rešiti otrok.
Vem, da to ni moderno stališče in ni po meri FB staršev, je pa to v globalu to, kar se dogaja z vama. Ohranila sta se zgolj in samo z zunanjo berglo. Kako bo, ko bodo otroci šli od doma? Napovedujem, da se bosta besno vrgla vsak v svoj hobi. Spet bosta potrebovala nekaj zunanjega, da bosta funkcionirala.
[/quote]
S temle se pa zelo strinjam. Za gradit odnos ne rabiš bežat stran od otrok. Dober odnos najbolje nadgrajuješ v kriznih situacijah, potem v “mirnem” času pa v njem samo uživaš.
Je pa res, da tudi jaz ne uživam 24/7 z mulci. So naporni kot hudič, celo bolj kot služba. Pasalo bi mi kdaj pojesti v miru, povedati kakšen daljši stavek do konca, se izogniti kakšni ritki za obrisat ali matematični popravi za pregledat. Predvsem bi mi pa pasalo it na kakšen koncert za odrasle ali v kino gledat kaj, kar ni risanka. Ampak ker nimam varstva, to pač še nekaj časa odpade. Greva pa vsak posebej, zaenkrat brez večje škode in skupaj funkcionirava že 25 let…
Tudi jaz mislim, da kdor rabi veliko časa zase stran od partnerja / družine ima problem s tem, da si tega ne želi, pa si je vseeno nakopal na glavo. Na žalost se je izkazalo, da imam sama takega partnerja. Od kar se nama je rodil otrok, potrebuje vedno več časa zase. Rad bi športal 2x na teden, 1x na teden se dobival s prijaltelji, ima še določene hobije doma, nekaj časa si je treba vzeti potem še za družino (s tem mislim njegove starše), pa za maile, FB in podobno,… Iz službe prihaja pa ob petih.
Jaz sem čisto obupana in na tem, da vse skupaj zaključim, saj to zame ni družina. Starša, ki si podajata otroka, da imata “čas zase”. Saj ne rečem sem pa tja, ampak če si še jaz vzamem toliko časa nam nič ne ostane.