Forum.Over.Net

Starševski čvek

Postavite nemogoče vprašanje in dobili boste neverjetne odgovore! Anonimno in brez registracije. Največje slovensko virtualno mesto. Če ni objavljeno v tem forumu, se ni zgodilo!

Pravna praznina - Ali dobim nego za svojo mamo

Default avatar

Pravna praznina

V navedenem forumu sem naletela na tale zanimiv zapis. Ker je tukaj bilo kar mnogokrat zapisano, da smo otroci dolžni tako ali drugače skrbeti za svoje starše, tudi nepokretne in težko bolne dobesedno z vsemi svojimi sredstvi, me zanima, če kdo pozna primer, če in kako je možno uveljavljati nadomestilo za nego za starša. Če ima kdo izkušnje tudi s tem, kako črpati kakšna sredstva za nego odrasle osebe.
Mislim, da so to vsesplošno uporabne informacije, zato prosim za delitev vaših dragocenih izkušenj.


Forum: Pravna pomoč bolnikom z rakom
Ali dobim nego za svojo mamo?

Default avatarjakacepec
16 Nov 2009 20:11
Spoštovani,

po ZZVZZ je nego mogoče odobriti le za ožje družinske člane, ki pa so otroci in zakonec, ne pa starši. Ti se po ZZVZZ štejejo za širše družinske člane (20. člen ZZVZZ). Nadomestilo za zadržanost od dela zaradi nege mame vam tako ne pripada in vam osebni zdravnik za ta primer ne sme izdati bolniškega lista.


Spoštovani,

Hvala za vaš soprispevek k forumu, ki mi omogoči, da opozorim na pravno praznino v zakonu (ZZVZZ), ki se tako v zdravniški praksi kot v sodni praksi različno rešuje in tako še nima končnega odgovora.

20. člen ZZVZZ, na katerega se sklicujete, določa namreč zgolj krog oseb, ki so pod določenimi pogoji lahko zavarovane na podlagi »drugega« zavarovanca. Zakon tako določa, da so kot družinski člani lahko zavarovani tudi zavarovančevi:

a) ožji družinski člani:
1. zakonec,
2. otroci (zavarovančevi otroci in otroci, ki so z odločbo pristojnega organa nameščeni v družino z namenom posvojitve);

b) širši družinski člani:
1. pastorki, ki jih zavarovanec preživlja,
2. vnuki, bratje, sestre in drugi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec vzel k sebi in jih preživlja, ob pogojih, ki jih določa ta zakon za otroke,
3. starši (oče in mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta oziroma matere, ter posvojitelj), ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in jih zavarovanec preživlja ter nimajo za preživljanje dovolj lastnih sredstev in so trajno in popolnoma nezmožni za delo, razen staršev zavarovancev iz 24. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona.

Pri tem je nesporno in zagotovo, da se omenjena določba o ožjih in družinskih članih nikakor ne nanaša na splošno definiranje pojmov ožji in širši družinski član skozi celoten zakon, ampak se nanaša zgolj na konkretno ureditev, kdo je lahko zavarovan na podlagi družinskega razmerja z zavarovancem.

Zakon splošne definicije ne vsebuje in gre za to, brez dvoma za pravno praznino.

Problem, ki se v praksi sicer verjetno pogosto pojavlja pa do danes še ni imel epiloga v sodni praksi in tako ne moremo z gotovostjo trditi, kako bi sodišče v takšnem sporu odločilo! Na prvi pogled sta možni vsaj dve različni interpretaciji in sicer:


a) ker zakon ne definira tega pojma, se z uporabo načela o restriktivni uporabi socialnih pravic uporabi ožja opredelitev, ki se uporablja tudi v 20. členu zakona in se tako pravna praznina zapolni tako, da se starši ne štejejo kot ožji družinski člani.

b) veliko argumentov je, ki nakazujejo v nasprotno smer. Nobenega smiselnega razloga namreč ni, da v kolikor otroci in starši živijo skupaj, otroci, zgolj zato, ker so sedaj dopolnili 18 let niso več ožji družinski člani. Prav tako je potrebno opozoriti na obveznost po ZZZDR, ki od otrok pod določenimi pogoji zahteva tudi preživljanje svojih staršev. Del preživljanja je zagotovo tudi nega. Prav tako naj opozorimo, da socialna zakonodaja kar na nekaj mestih, kjer se ugotavljajo okoliščine za nastop določenih pravic, ki so opredeljene tudi s cenzusom, v premoženjski cenzus družine vedno šteje vse člane družine, ki živijo v istem gospodinjstvu in tako zajame tudi starše že odraslih otrok. Prav tako naj opozorim, da je načelo restriktivnosti pravic iz socialnega varstva zadoščeno že tako, da zakon za določene ožje družinske člane (mladoletne otroke) določa širši krog upravičenj, kot za druge člane ožje družine. Naj bo na tem mestu dovolj.

Če povzamem:

Na tem mestu ima zakonodaja zagotovo pravno praznino, na katero bi morali zavarovanci pričeti opozarjati in po možnosti sprožiti tudi pravno sredstvo. Zdravniška praksa je na tem mestu zelo različna, kar pomeni, da nimamo načela enakopravnosti med posameznimi zavarovanci. Tudi, če ima Zavod za zdravstveno varstvo drugačno stališče od mojega, to ne pomeni, da nimamo več opravka s pravno praznino.

Moje mnenje je, da ima odrasel otrok, za svojega starša, s katerim živi v istem gospodinjstvu, že na podlagi trenutno veljavne zakonodaje, pravico do nege starša kot ožjega družinskega člana.



lp

Jaka Cepec