Med.Over.Net

Ločitev, nezvestoba in varanje

Odgovarjajo: Boštjan Topovšek, Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja • Mirjana Frankovič, specializantka TA psihoterapije, doktorandka SFU Dunaj

Ločitev je predvsem čustven proces, ki se ne zgodi od danes na jutri. Veliko ljudi se z njo vsakodnevno spopada. Kakšne so vaše izkušnje? Kakšne so vaše težave?

Boštjan Topovšek , Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja

Bostjan_Topovsek

Mirjana Frankovič , specializantka TA psihoterapije, doktorandka SFU Dunaj

MirjanaFrankovic

okrevanje po prevari

Default avatar

okrevanje1971

S partnerjem sva v fazi okrevanja po prevari.
Prevarana sem bila jaz, afero sem odpustila in nimam problemov s slikami v glavi in podobno. Naj povem, da niso brezvezni nasveti "iskreni pogovori", ker šele ob le-teh sem dobila občutek da se je okrevanje za oba začelo. Oba si iskreno želiva da zvezi uspe, to vem zagotovo. Vendar je težko. Nihanja razpoloženja (iz obeh strani). So dobri dnevi in pride tudi kak slab dan. Danes je en tak slab dan zato tudi pišem na MON. Mogoče v obliki samoterapije, ne vem. Ne bi rada moraliziranja o prevarah, odpuščanju ipd. To je bila najina odločitev in prosim da jo spoštujete - pa naj nama uspe ali ne. Rada pa bi brala o izkušnjah - tako pozitivnih (če so kakšne) kot o negativnih. Da bo lažje povem, da sva s partnerjem skupaj že 2 desetletji in v zvezi je tudi najin otrok. Zanima me kako dolgo traja okrevanje (in ne, nisem nora da mislim da se stvar popravi na stanje "popolnosti"v nekaj mesecih). Predvsem ta nihanja, ker mi slab dan pobere preveč energije oz. me čustveno popolnoma izčrpa.
Default avatar

darwin

V "fazi okrevanja" ...
A je sploh takšna 'faza' ? Obstaja ?
Partner te izda na najhujši možni način (po celi črti) in sedaj sledi 'okrevanje'.
Zanimnivo ....
No, ajde, naj ti bo...
Recimo se zadeva pač zgodi (Evo eno klasično opravičilo : jebiga...vsi smo krvavi pod kožo). :)
Shit happens.
Vse lepo in prav...
Zdaj je tvoj portabl-jebač ugotovil da je falil 'mindžo' in da si ti boljša opcija.
Tudi to je prav.
Gremo na terapijo da prepričamo svojo pamet da tisto kar se je zgodilo se v bistvu ni zgodilo
(vzeli smo napačno pilulo). Zajebal te,kot zgleda, Morpheus.
Zdaj ko efekt terapije bledi ti se v glavo vračajo slike življenja pred matrixom. Tisto blondinko (produkt tistega balavca polneg hormonov) se ne da ustaviti z klikom na 'pause'.
Ne, punca... nič nisi sanjala.... Vse kar si doživela je še kako res.
Kako sedaj ustaviti slike ki se vračajo ?
Hudičev problem.
Kako se bo zadeva razpletla je vse odvisno od tega kako si ti doživljala to matrico in od tvojega IQ.
Ni nič narobe v tem da si tudi po določenem času priznaš da zadeva ne funkcionira. Da ne moreš pozabiti. Da ne moreš posiljevat lastno pamet. Ker pamet ti ves čas govori da je zadeve konec ampak človek vedno išče ovinke pred ovirami. Je v ljudski naravi.
Stanje o katerem govoriš ne samo da se ne bo popravilo v nekaj mesecih (ali letih če že hočeš) ampak se ne bo nikoli. To pod pogojem da nisi totalni debil. Ljudje si najdejo partnerje ker hočejo da z nekomur hodijo čez življenje. Z egoistom (kar varalice 100% so) je to mission impossible. Koliko krat sem poslušal tukaj štorije kot so 'žena mi ni dala 'mindže' zato sem si najdel eno ki da', ali pa 'mož mi ni posvečal dovolj pažnje' kretenijado ... To so ljudi ki v biti niso sposobni za samostojno življenje ampak kot čustveni vampirji hranijo svoj ego v priložnostih ki se jim ukažejo.
Kako bo lahko mož spet užival v intimnosti z ženo če dobro ve da je to isto telo do nedavna nudilo užitke drugem ? Ne, na žalost, prevara je tisti rubikon z katerega ni poti nazaj. Lahko se slepimo do mile volje, izmišljamo razloge za 'okrevanje' ampak realnost te bo vedno znova in znova udarjala po tleh. Flashbacki te bojo vedno spremljali vsepovsod. Dokler si živa. Ali pa dokler si znjim.
Veš, ko enkrat izdaš zaupanje od nekogar, poti nazaj več ni. Enkrat sem prebral eno lepo mnenje od ene tukaj, ne spomnim se več imena...pravi da ljudje imamo več obzira da ne izdamo prijatelja kot lastnega partnerja. Zakaj je temu tako? Imamo moralne zadržke da ne izdamo priatelja medtem ko pri partnerju vsa ta moralnost odpove po celi črti ? A partner bi moral biti na najvišji lestvici naših prioritet in ne prijatelj. Go figure ...
Druga velika napaka ki delajo pari kot sta vas dva je da poskušajo obnovit zakon kot je bil.
To je velika napaka.
Ko se prevara odkrije nič več ni kot je bilo. Če se odločite nadaljevat boste morali nadaljevat čisto na novih temeljih. Problem 'v novih temeljih' je da hišo gradiš z švoh cementom. Temu bi arhitekti rekli 'strukturno nestabilen'. :) Zaradi tega je pomembno da varalica prevzame VSO odgovornost na sebe (ker za prevaro NI opravičila) in potegne moralni nauk iz te zgodbe. Za neki takega pa osebek mora res biti izjemen ker eni tako rad iščejo opravičila v tem ali unem po sistemu 'vsi imajo delež sokrivde'. Če razmišljaš tako si ga oplel. Prej berem nebuloze od ene ki jo mož seksualno ne zadovolji in je v tem najdla opravičilo za kurbarijo. Zdaj doživlja sedma nebesa ko ji honorarni jebač liže kanalizacijo na sred kuhinje. Mož najbrž nima jezika, kaj ti jaz vem ... Ali pa je kuhinja preveč umazana za njegove gušte ... :)
Nadaljevanje zveze po prevari je izjemno težko. Še ne zavedaš se ne kako. Zahteva zrele in odgovorne osebe. Toliko zrele da razumejo da v tej zvezi ljubavi več ni. Ne izvlešeš k* iz druge 'mindže' in rečeš ženi 'rad te mam'. Not the way things work.
No pa če že hočete nadaljevati potem se boš morala naučit da včasih ni dobro imeti visok IQ.
Pozabi na flashbacke in uživaj če se le da. Ne morem reči da je to zdravo na dolgi rok (zbolela boš) ampak če se že 'patiš' potem pati v stilu. :)
Moram it ... moj maček je lačen ...
Default avatar

Ne vem

Tudi jaz bi to rada vedela. Mislim da nikoli. Tudi mene je varal. Moj mož, za katerega bi dala roko v ogenj, da nebi. Pa je. In to z našo prijateljico... Spoznanje je bilo neznansko boleče. In še zdaj po enem letu neznansko boli. Žal mu je. Vse bi dal, da bi bilo kot je bilo pa ne gre. Samo tu sta še otroka, ki pa obema pomenita največ na svetu. In Darwin ja. Rada bi pilulo pozabe, zelo rada...
Default avatar

barbaras7

hja,ker sem se sama po prvi prevari slepila-kot mogoče ti- in so zato v 15 letih sledile še 4 preden sem se streznila in spoznala da ne bo nikoli več bolje(ter se ločila po 25 letih zakona)-res ne vem kaj bi ti svetovala.Res pa velja pregovor once a chiter-alweys a chiter-redke so izjeme.
Default avatar

BTDT

Ne vem je napisal/a:
Rada bi pilulo pozabe, zelo rada...
Raje ne, ker bi pri naslednjem moškem naredila isto...
Default avatar

okrevanje1971

Ja ok. S filozofskega/ teoretičnega stališča - absolutno vse prav, darwin. Kaj pa praksa? Ne moremo mimo tega da ljudje ne živimo po 10tih zapovedih in grešimo, tako ali drugače (odpuščanje je "božansko"?!😂). Ravno temelji so pa tisti, ki me prepričajo da je vredno na novo temelje postaviti. Zakaj? Ker temelji s katerimi zidaš pri 20tih so popolnoma drugačni kot temelji pri 40tih. Pri 20tih to sploh niso temelji, je kr neki. A boš rekel da si pri 20tih isti človek kot pa 20 let kasneje ko imaš življenjske izkušnje, "wisdom" če želiš. Ma mene "ne boli" da ga je v drugo vtikal pa naj se sliši še tako sociopatsko. In nimam filmov kako sta sexala in podobno. In ja, rada ga imam. In že na začetku sem povdarila da ne želim razprave o varanju in obsojanja o odločitvah. Jaz če bi bila Reeves ne bi vzela pilule - ja , kako sem "omejena" a ne? Ne želim biti "mučenik" in reševati svet ampak samo svojo rit. Grda jaz.
Default avatar

Stepni_Volk

Zapisano je nekoliko nejasno.. mislite: okrevanje z istim partnerjem, po prevari (enega ali drugega)?

Statistične podatke o tem še nisem zasledil, toda tudi kakšnega govora o skupnem obisku kvalificiranega zakonskega terapevta nisem videl v vašem zapisu.
Zato se poraja bistveno logično vprašanje: Kako bosta dva, ki sta že nekako uspela "zavoziti" sedaj čudežno sama uspela vse nekako "urediti"?

Brez zunanje pomoči bo okrevanje trajalo veliko dalj časa, plus vprašanje, kaj to okrevanje pravzaprav pomeni?
Pomeni to, da bosta tam, kjer sta bila? (Tam itak vsaj eden, več kot očitno ni bil zadovoljen)

Da se bo zgodilo nekaj novega, je potrebno narediti nekaj novega: iti do terapevta, kjer se dejansko okrevanje lahko začne.
To, kar se vidva gresta, po zelo omejenem zapisu sodeč je bolj nojevsko pretvarjanje, da je vse OK.
Veliko enih (praznih) stavkov, ki jih preberemo v povprečni "ženski reviji" in nič dejanj. Nobene spremembe, samo besedičenje.
Tukaj ne bo okrevanje, samo čakata lahko, da bumerang prileti nazaj. S posledicami, seveda.
Default avatar

Enaka

Jaz sem tudi resila mojo rit.
Nisem se locila in se ne bom- le zakaj se bi?
Jaz zelje se vezati se kdaj na kaksnega drugega moskega nimam.
Cist vseeno mi je ce ga on kam drugam namocil , ne razmisljam o tem. Imam toliko vsega drugega za delat in zakaj bi se ukvarjala le z njim? V mojih letih ga dozivljam kot zvestega sopotnika, prijatelja, kot varen pristan..
Je pa res, da 30 let nazaj pa sem ljubosumna nanj bila :)
Ce se bo zaljubil in se odlocil kdajkoli na novo s kaksno drugo skupaj zaziveti- so mu vrata odprta ravno tako kot meni:)

Nove temelje si postavis zlahka tudi ti sama, brez terapije in brez skupnih prepricevanj, diskutiranj- zacni v tej vajini zvezi ziveti tako, da bo tudi in predvsem tebi lepo
In to je to:)
Default avatar

darwin

okrevanje1971 je napisal/a:
Ja ok. S filozofskega/ teoretičnega stališča - absolutno vse prav, darwin. Kaj pa praksa? Ne moremo mimo tega da ljudje ne živimo po 10tih zapovedih in grešimo, tako ali drugače (odpuščanje je "božansko"?!😂). Ravno temelji so pa tisti, ki me prepričajo da je vredno na novo temelje postaviti. Zakaj? Ker temelji s katerimi zidaš pri 20tih so popolnoma drugačni kot temelji pri 40tih. Pri 20tih to sploh niso temelji, je kr neki. A boš rekel da si pri 20tih isti človek kot pa 20 let kasneje ko imaš življenjske izkušnje, "wisdom" če želiš. Ma mene "ne boli" da ga je v drugo vtikal pa naj se sliši še tako sociopatsko. In nimam filmov kako sta sexala in podobno. In ja, rada ga imam. In že na začetku sem povdarila da ne želim razprave o varanju in obsojanja o odločitvah. Jaz če bi bila Reeves ne bi vzela pilule - ja , kako sem "omejena" a ne? Ne želim biti "mučenik" in reševati svet ampak samo svojo rit. Grda jaz.
Meni se zdi da ti pa jaz vodimo ,kot bi se temu strokovno reklo, razgovor gluhih.
Ti si tukaj (kot zgleda) 'že' prišla prepričana in sedaj hočeš da slišiš nekaj od nekogar ki te bo še bolj utrdil v tvojem prepričanju . A ne ? In kako prepričati že prepričanega ?
Problem pri tebi je da relativiziraš prevaro, češ to 'ni nekaj kaj me sili v nekakšno pretirano razmišljanje'. Kaj , kje, kako,zakaj so zate irelevantne zadeve. Vsaj misliš da so.
'Jaz' sem mu 'odpustila'. A nisem jaz 'božanska' ? Jaz ga imam rad in to je to. 'Nothing else matters' poje Metallica.
Ehh moja pupa....tako to ne funkcionira.
Prevara ni nekaj trivialnega ampak zelo destruktiven pojav ki pušča strahotne posledice na psiho prevaranega. Če je potem tvoja 'obramba' zanikanje in potem 'business as usual' si na dobri poti v pekel.
Seveda,ti bi rad da ti nekdo proda tisto 'naša ljubezen je še bolj močna po prevari' mantro. Pa še da ti natrosi nekakšno 'happy end' štorijo.... Zec naguzi lisico. Vse za to da se boš ti na koncu boljše počutila. Vse za tvojo rit. Ko jebe svet.
Nak! It's not going to happen.
To kar doživljaš, tako imenovane 'slabe dneve' ... to je tvoja potlačena pisiha ki prihaja k pameti.
Tako kot v matrici...ti čutiš da je neki narobe z svetom v katerim živiš (tvojim zakonom) ampak ne veš kaj je. Ker prvo kar prevara naredi je da popolnoma in nepovratno uniči zaupanje. In draga moja, zaupanje je eden od glavnih temeljev vsake zveze. Ti pa bi kar zidala kule v oblakih. In predvidevaš (seveda) da so tvoji temelji ,sicer ne tako čvrsti kot nekoč, ampak nekaj na kaj bi se dalo graditi. No, dobro ... na koncu koncev ti tega tvojega geliptera najboljše poznaš. Če meniš da se splača potem 'go for it'. Samo ne poskušaj blefirati lastno pamet v tem procesu. Kako bi rekel moj frend Nick "It's ok to be a little crazy" :)
Default avatar

Stepni_Volk

Enaka je napisal/a:
Jaz sem tudi resila mojo rit.
Nisem se locila in se ne bom- le zakaj se bi?
Jaz zelje se vezati se kdaj na kaksnega drugega moskega nimam.
Cist vseeno mi je ce ga on kam drugam namocil , ne razmisljam o tem. Imam toliko vsega drugega za delat in zakaj bi se ukvarjala le z njim? V mojih letih ga dozivljam kot zvestega sopotnika, prijatelja, kot varen pristan..
Je pa res, da 30 let nazaj pa sem ljubosumna nanj bila :)
Ce se bo zaljubil in se odlocil kdajkoli na novo s kaksno drugo skupaj zaziveti- so mu vrata odprta ravno tako kot meni:)

Nove temelje si postavis zlahka tudi ti sama, brez terapije in brez skupnih prepricevanj, diskutiranj- zacni v tej vajini zvezi ziveti tako, da bo tudi in predvsem tebi lepo
In to je to:)
To je dokaj slab, če ne že zlonameren nasvet. Tako kot se ljudje ne “pozdravijo” sami, temveč gredo do zdravnika, je tudi v odnosu potrebna zunanja pomoč - terapija.. če ne drugače za to, da se določi redni urnik, kjer je POTREBNO DISKUTIRATI.
V prisotnosti usposobljene tretje osebe, pa to pomeni, da se ne samo naučimo nekonfliktno izražati, temveč počutiti varno tudi v podajanju neljubih informacij.. ter predvsem, da pravzaprav spoznamo samega sebe in kaj si želimo.

Če bi to “z rojstvom že znali” ne bi prihajalo do razhajanj, sporov, prevar, laganja, prikrivanja.. med zakonci.
Default avatar

Ni res

Stepni volk- nasi dedki in babice so slavili skorai vsi srebrne in zlate poroke, redki so se locevali - k psihoterapevtom pa tudi nihce od njih ni hodil.
Lp
Default avatar

Pikacrta

Ni res je napisal/a:
Stepni volk- nasi dedki in babice so slavili skorai vsi srebrne in zlate poroke, redki so se locevali - k psihoterapevtom pa tudi nihce od njih ni hodil.
Lp
Mislis da zato, ker so se tako dobro razumeli med sabo ali je posredi kaka tradicionalna “suti i trpi” ideologija?
Default avatar

BTDT

Ni res je napisal/a:
Stepni volk- nasi dedki in babice so slavili skorai vsi srebrne in zlate poroke, redki so se locevali - k psihoterapevtom pa tudi nihce od njih ni hodil.
Lp
Drži. Vedeli so kje so meje, manj so bili egocentrični in vsak od njih je v družini opravljal tisto, kar je bila njegova vloga. Danes pa so vloge pomešane, ego je čaščen do neba, če ti pa slučajno ni všeč, kar vidiš v ogledalu pa vržeš kamen vanj in kupiš novo, drugačno ogledalo.
...in danes ti prodajo vsakršna ogledala, tudi mavrična.
Default avatar

darwin

Pikacrta je napisal/a:
Ni res je napisal/a:
Stepni volk- nasi dedki in babice so slavili skorai vsi srebrne in zlate poroke, redki so se locevali - k psihoterapevtom pa tudi nihce od njih ni hodil.
Lp
Mislis da zato, ker so se tako dobro razumeli med sabo ali je posredi kaka tradicionalna “suti i trpi” ideologija?
Veš, tako kot v zakonu ... velja domneva najboljše variante.
“šuti i trpi” ni nikoli bilo na jedilniku .... lahko si se ločil kadar si hotel.
Tudi danes je tako.... a veš ?
Default avatar

Stepni_Volk

Ni res je napisal/a:
Stepni volk- nasi dedki in babice so slavili skorai vsi srebrne in zlate poroke, redki so se locevali - k psihoterapevtom pa tudi nihce od njih ni hodil.
Lp
Slika
Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače

Pričevanje naših dedkov in babic o tem, kako je dejansko bilo in ne neka romantična predstava “trdnih zakonov”. Ali pa sanjanje o trdnosti družin v muslimanskih ter hindujskih družin (kjer so ženo lepo zažgali skupaj s preminulim možem, oz. se jih naseli v posebne “samostane”, poglej si triologijo: Fire (1996), Earth (1998), Water (2005)...)

Sedaj še nadaljevanje, Ogenj, rit in kače niso za igrače - 2. Del: Babice, hčere, vnukinje

Pa tudi Prežihov Voranc je kaj o tem v Samorastnikih in drugi knjižveniki: o zelo patriarhalnem svetu in času, kjer ženske (še) niso imeli možnosti izbire. Bile so (pro)dane ali (od)dane.. v vsakem primeru pa lastninjenje. Kar pa se še v marsikaterih možganih odvija še dandanes.

Socializem, ne glede na to, koliko je osovražen zaradi drugih stvari, je prinesel veliko več enakopravnosti ter pravic ženskam, ki parirajo praktično skandinavskim.. zato so tudi sem hodili in se čudili. Enake plače - ravno pred dnevi prikaz boja žensk Fordove tovarne v Dagenhamu v VB leta 1968, da so “skoraj” izenačile svoje plače z moškimi..
možnost ločitve - je sicer prineslo zaporedje ameriške, francoske revolucije in posledične sekularizacije.. če se poročiš cerkveno, se nikoli ne moreš ločiti (z redkimi izjemami) in si poročen za veke - do konca sveta in še malo dlje.
Default avatar

BTDT

@SV
Ne vem sicer kaj so počeli ostali dedki in babice, a to kar knjiga opisuje ni v spominu moje rodbine. Vprašanje pa je kaj dosežeš s tem, ko navade iz preteklosti ali pa navade iz tretjega sveta cepiš na nas in našo družbo danes, ko patriarhat uporabljate le še kot bavbav iz preteklosti.
Če povem z drugim besedami: Kričanje o patriarhatu pri nas je zame žaljivo. Če pa govorite o duhu preteklosti ali o tretjem svetu pa vam predlagam: Ozrite se okoli sebe in se razglejte. Presenečeni boste.
Default avatar

žarna

BTDT je napisal/a:
@SV
Ne vem sicer kaj so počeli ostali dedki in babice, a to kar knjiga opisuje ni v spominu moje rodbine. Vprašanje pa je kaj dosežeš s tem, ko navade iz preteklosti ali pa navade iz tretjega sveta cepiš na nas in našo družbo danes, ko patriarhat uporabljate le še kot bavbav iz preteklosti.
Če povem z drugim besedami: Kričanje o patriarhatu pri nas je zame žaljivo. Če pa govorite o duhu preteklosti ali o tretjem svetu pa vam predlagam: Ozrite se okoli sebe in se razglejte. Presenečeni boste.
Tvoja rodbina je samo ena izmed nekaj sto tisoč slovenskih. Verjemi, da so tvoji pradedki, predvsem pa prababice kakšno skrivnost nesli tudi v grob.
Imam sosedo, ki stopa v deseto desetletje življenja in ima zelo malo lepega povedati o drugem možu - bila je vdova in ker se je vaškim čenčam zdelo, da vendar ne more biti vse življenje sama, so jo sparčkale z vdovcem, saj se to edino spodobi, in se je začel njen pekel. Bila je zadnja dekla, vsak dan je morala poslušati očitke, da nič nima, da je pritepenka, vzorno je skrbela za pastorke, pa to ni nič pomenilo ... sploh si ne želim predstavljati, kakšen je bil njun seks. Hvala bogu, da je ta vdovec razmeroma kmalu umrl in je zaživela sama, ko je bila še precej pri močeh. Pastorek je imel do nje tak odnos kot oče, na koncu se tudi pogovarjal ni več z njo, pa sta živela v isti hiši, sestram pa je prepovedal vstop.
Prvi mož je bil pa njena velika ljubezen. Verjetno bi povedala precej drugačno zgodbo, če ne bi padel med vojno.
Moj dedek je pa pil in vse, kar je povezano s tem, zanemarjanje družine, nasilje, izgredi ...
Default avatar

BTDT

žarna je napisal/a:
BTDT je napisal/a:
@SV
Ne vem sicer kaj so počeli ostali dedki in babice, a to kar knjiga opisuje ni v spominu moje rodbine. Vprašanje pa je kaj dosežeš s tem, ko navade iz preteklosti ali pa navade iz tretjega sveta cepiš na nas in našo družbo danes, ko patriarhat uporabljate le še kot bavbav iz preteklosti.
Če povem z drugim besedami: Kričanje o patriarhatu pri nas je zame žaljivo. Če pa govorite o duhu preteklosti ali o tretjem svetu pa vam predlagam: Ozrite se okoli sebe in se razglejte. Presenečeni boste.
Tvoja rodbina je samo ena izmed nekaj sto tisoč slovenskih. Verjemi, da so tvoji pradedki, predvsem pa prababice kakšno skrivnost nesli tudi v grob.
Imam sosedo, ki stopa v deseto desetletje življenja in ima zelo malo lepega povedati o drugem možu - bila je vdova in ker se je vaškim čenčam zdelo, da vendar ne more biti vse življenje sama, so jo sparčkale z vdovcem, saj se to edino spodobi, in se je začel njen pekel. Bila je zadnja dekla, vsak dan je morala poslušati očitke, da nič nima, da je pritepenka, vzorno je skrbela za pastorke, pa to ni nič pomenilo ... sploh si ne želim predstavljati, kakšen je bil njun seks. Hvala bogu, da je ta vdovec razmeroma kmalu umrl in je zaživela sama, ko je bila še precej pri močeh. Pastorek je imel do nje tak odnos kot oče, na koncu se tudi pogovarjal ni več z njo, pa sta živela v isti hiši, sestram pa je prepovedal vstop.
Prvi mož je bil pa njena velika ljubezen. Verjetno bi povedala precej drugačno zgodbo, če ne bi padel med vojno.
Moj dedek je pa pil in vse, kar je povezano s tem, zanemarjanje družine, nasilje, izgredi ...
Tu gre že za podrobnosti v razmerjih med našimi babicami in dedki. To kar sem želel povedati je, da se je medtem spremenilo praktično vse, ne samo pogled na družino skupnost in odnose med zakoncema. To kar je bilo 100 let nazaj normalno, je danes lahko tudi kaznivo. V veliki meri pa je to bilo odvisno od ljudi samih, kakor je to odvisno tudi danes. Tudi danes še vedno obstajajo nasilni ljudje in alkoholiki in psihopati, kot so bili tedaj, razlika je le v tem, da se danes marsikaj še bolj skrbno zataji, medtem pa nekaj drugega brez zadrege razkrije.
Tudi eden od mojih pradedov je bil po današnjih standardih kronični alkoholik, a ni bil nikoli nasilen in številčna družina ga je uspešno nadomestila pri delu takrat, ko je obležal. Ne glede na to, so bili sicer odnosi v družini prijetni in prav nihče spomina nanj ne povezuje z nasiljem ali sovražnostjo.
Skratka, danes je praktično vse precej drugače kot je bilo in povezovanje mene kot moškega oz. enega izmed moških z neko posplošeno polnasilno preteklostjo je pač žaljivo.
Default avatar

Stepni_Volk

BTDT je napisal/a:
@SV
Ne vem sicer kaj so počeli ostali dedki in babice, a to kar knjiga opisuje ni v spominu moje rodbine. Vprašanje pa je kaj dosežeš s tem, ko navade iz preteklosti ali pa navade iz tretjega sveta cepiš na nas in našo družbo danes, ko patriarhat uporabljate le še kot bavbav iz preteklosti.
Če povem z drugim besedami: Kričanje o patriarhatu pri nas je zame žaljivo. Če pa govorite o duhu preteklosti ali o tretjem svetu pa vam predlagam: Ozrite se okoli sebe in se razglejte. Presenečeni boste.
Vsaka 5 pretepena, vsaka 7 posiljena: http://www.amnesty.si/pravice-zensk.html

Glavni vzrok smrti za ženske v rodnem obdobju: moški.

Res, veliko se je spremenilo od babic in dedkov ter dežel "3ga sveta".
Default avatar

darwin

Stepni_Volk je napisal/a:
BTDT je napisal/a:
@SV
Ne vem sicer kaj so počeli ostali dedki in babice, a to kar knjiga opisuje ni v spominu moje rodbine. Vprašanje pa je kaj dosežeš s tem, ko navade iz preteklosti ali pa navade iz tretjega sveta cepiš na nas in našo družbo danes, ko patriarhat uporabljate le še kot bavbav iz preteklosti.
Če povem z drugim besedami: Kričanje o patriarhatu pri nas je zame žaljivo. Če pa govorite o duhu preteklosti ali o tretjem svetu pa vam predlagam: Ozrite se okoli sebe in se razglejte. Presenečeni boste.
Vsaka 5 pretepena, vsaka 7 posiljena: http://www.amnesty.si/pravice-zensk.html

Glavni vzrok smrti za ženske v rodnem obdobju: moški.

Res, veliko se je spremenilo od babic in dedkov ter dežel "3ga sveta".
Ohh naš vučko se je kot zgleda zbudil.
Kaj bi jaz brez tvojih citatov ...