nad 40 in brez otrok
nikoli nisem nič planirala, ko so si sovrstnice ustvarjale družine, sem imela kariero, potem je partner odšel, drug partner je že imela otroke in jih z menoj ni želel in že sem bila stara 43 let, ko se mi je zdelo prepozno, pa tudi partnerja takrat nisem več imela.
Sedaj pri 50 gledam sovrstnice, kako polna življenja imajo, nonstop se jim nekaj dogaja, jaz pa tako, kot peto kolo, sicer sem v družbi vedno željena in imam prijatelje, ampak ko pride recimo tako kot naslednji teden, so vsi z družinami, pa to in ono.
Kako ve?
Ne, niti malo mi ni žal, da nimam otrok. Nikoli si jih nisem želela.
In ko poslušam druge ženske kako jamrajo, da kam vse morajo vozit otroke kako so brez keša, kako ne morejo na dopust, ker dedec noče, kako morajo to in on in kako pedenajo otroke in moža in kaj vem kaj še vse. Se mi reve kar zasmilijo.
Ni mi pa jasno kako, da se ti nič ne dogaja v življenju? Da se bo dogajalo, si moraš sama to naštimat. A nimaš nič hobijev, nobenega veselja v tebi?
Razen, če želiš, da se ti dogaja v stilu, da enkrat en umre, drugič drug zboli, tega verjetno ne želiš?
Za vse ostalo doganje, tako prijetno, si pa lahko sama urediš, če seveda imaš zdravje.
Če nisi zdrava pa te razumem, da ti ni enostavno.
Moj partner je brez pri skoraj 50, jaz jih imam.
Njemu se zdi, da mu zadnji vlak še ni odpeljal, čeprav se potem sprašujem, kaj počne z mano, saj sem prestara za rojevat. Sicer sva skupaj že nekaj let, se razumeva, ampak tole glede otrok me nekoliko muči, kot da sem mu ena začasna varianta.
Tudi zgleda že star, niti slučajno ni kak mladosten abraham, da bi se zdaj mlajše ženske metale po njem (kljub denarju, je pa tudi on en tak hlod, ne zna osvajat ali laskat, da bi dobil žensko, razen zdaj, ko sva že partnerja, na štiri oči, to pa zna biti nežen in vse, kar je treba).
Njemu je žal s stališča, da bi imel otroke in si jih je vedno želel, in da je tista leta, ko bi moral rojevati, zapravil z žensko, s katero mu ni bilo do ustvarjanja družine (pač babji šus). On pa je vztrajal, še sam ne ve, zakaj, čeprav je vedel, da otrok z njo ne bo.
Konkretno zdaj prazniki: moj partner gre na morje pospravit ladjico, jaz grem k svojim staršem, sama, brez otrok, vmes se vidim s prijateljico, ki živi v tujini (in nima otrok). Torej kot bi ne imela ne partnerja ne otrok 🙂
Brez otrok, sem raje sama kot z moskim, ki bi bil z menoj otroka z menoj pa ne bi hotel, in raje sama kot z.moskim, ki ze ina otroke od prej in bi se pitem ti okoriscalu na meni, mojem delu in premozenju. Torej ce nimam partnerja s katerim imam otroka, sem raje sama. Nikoli ne bi bila s clovekom, ki bi zelel biti z.menoj otroka pa ne bi z menoj hotel in se manj bi bila s clovrkom, ki ina ze otroke od prej z menoj ga pa noce.
Ne, niti malo mi ni žal, da nimam otrok. Nikoli si jih nisem želela.
In ko poslušam druge ženske kako jamrajo, da kam vse morajo vozit otroke kako so brez keša, kako ne morejo na dopust, ker dedec noče, kako morajo to in on in kako pedenajo otroke in moža in kaj vem kaj še vse. Se mi reve kar zasmilijo.
Ni mi pa jasno kako, da se ti nič ne dogaja v življenju? Da se bo dogajalo, si moraš sama to naštimat. A nimaš nič hobijev, nobenega veselja v tebi?
Razen, če želiš, da se ti dogaja v stilu, da enkrat en umre, drugič drug zboli, tega verjetno ne želiš?
Za vse ostalo doganje, tako prijetno, si pa lahko sama urediš, če seveda imaš zdravje.
Če nisi zdrava pa te razumem, da ti ni enostavno.
[/quote]
Eh moje vrstnice imajo že odrasle otroke, ena je celo že babica, kakšni problemi z razvažanjem otrok, denarjem…to je že davno preč.
Imam hobije in prijatelje ampak drug teden, so vsi večinoma z družinami, ko mi je jasno, da sem odveč, otroci pridejo domov s partnerji, načrtujejo kosila, druženja, izlete….
Ena se veseli, ker bo videla sinovo izbranko…..in pač to, potem pride še december, ki je itak družinski….
Samo tole mora biti pa hudo za tvoje otroke, da jih tvoj partner ne sprejme.
Tebi je vseeno, da tvojih otrok ne sprejme kot svojih?
Mu ni toliko do tebe, da bi tvoje otroke sprejel kot svoje?
[/quote]
Ojoj, iz česa pa sklepaš, da jih ne sprejema? Ker se počuti kot moški brez otrok? Čisto preveliki so bili že, ko sva se spoznala. Imajo čisto okej odnos, ampak ni niti malo podoben odnosu med otroki in očetom ali vsaj očimom. Nikoli tudi nismo živeli skupaj in tudi ne bomo (vsaj upam, ne želim večno živeti s svojimi otroki). Šli smo skupaj na dopust, to je bilo pa tudi vse.
Eh moje vrstnice imajo že odrasle otroke, ena je celo že babica, kakšni problemi z razvažanjem otrok, denarjem…to je že davno preč.
Imam hobije in prijatelje ampak drug teden, so vsi večinoma z družinami, ko mi je jasno, da sem odveč, otroci pridejo domov s partnerji, načrtujejo kosila, druženja, izlete….
Ena se veseli, ker bo videla sinovo izbranko…..in pač to, potem pride še december, ki je itak družinski….
[/quote]
No vidiš, jaz imam partnerja in otroke, pa ne bom z družino, ampak grem na obisk k svojim staršem 🙂 Ne za cel teden … Škoda, ker se ne poznava, bi šli v miru na kak pohod ali kosilo ali kaj podobnega.
Eh moje vrstnice imajo že odrasle otroke, ena je celo že babica, kakšni problemi z razvažanjem otrok, denarjem…to je že davno preč.
Imam hobije in prijatelje ampak drug teden, so vsi večinoma z družinami, ko mi je jasno, da sem odveč, otroci pridejo domov s partnerji, načrtujejo kosila, druženja, izlete….
Ena se veseli, ker bo videla sinovo izbranko…..in pač to, potem pride še december, ki je itak družinski….
[/quote]
Samo ne razumem te. A ti zdravje dela probleme ali kaj?
Jaz se veselim prostih dni, praznikov, dopusta, ker takrat ni treba v službo in lahko končno uživam v hobijih, grem na potovanje, uživam sto na uro.
Večina mojih kolegic tam okrog 40 še kako letajo z otroci sem in tja in vse uboge jamrajo kako morajo dedca pedenat. So pa rojevale tam 30+, 35+.
Samo ne razumem te. A ti zdravje dela probleme ali kaj?
Jaz se veselim prostih dni, praznikov, dopusta, ker takrat ni treba v službo in lahko končno uživam v hobijih, grem na potovanje, uživam sto na uro.
Večina mojih kolegic tam okrog 40 še kako letajo z otroci sem in tja in vse uboge jamrajo kako morajo dedca pedenat. So pa rojevale tam 30+, 35+.
[/quote]
Ko boš nad 50 se javi. Do takrat pa uživaj, samo en nasvet, zavedaj se, da lahko vsem lažeš, le sebi ne!
Vse dobro!
Bila sem pri znanki, ki si je popolnoma preuredila stanovanje. U nulo. Krasno, res popolno. Stara nekaj nad 50 let. Ko sem komentirala, kako ima krasno in res odlično prenovljeno, sva se malo bolj začeli pogovarjat in je rekla, da je hudo, ker je sama. In potem je povedala o veliki ljubezni, kako sta se zmenila, da se imata preveč rada, da bi si užitke in red pokvarila z otroci. In ona se je strinjala, ker ga je imela res rada. No, ko je bil dec star 47 let je začutil, da bi pa mogoče imel otroka. Ko ga ona ni več mogla imet, jo je pustil in šel k drugi. On ima sedaj dva otroka, ona je brez. In ji je zaradi svoje naivnosti zelo hudo.
Misliš?
Jaz avtorico popolnoma razumem, ti pa jo morda še boš. Pride čas ko si moraš naliti čistega vina.
[/quote]
Kaj pa vem, težko razumem zdravega človeka pa da je tako zdolgočasen, prazen.
Pač se sprijazniš z odločitvijo pa je. Jaz sem se odločila, da en bom imela otrok. Posledično tudi partnerja nimam, ker vedno se je tako zgodilo, da je on hotel otroka, jaz pa ne. Pa sem sprejela, da bom pač samska, ker očitno ne gre drugače. Nič kaj simpatično, ampak z leti sem se navadila biti samska. Pri 35ih, je bilo bedno, pri 40ih že manj, pri 45+ pa si že sploh ne predstavljam več, da ne bi bila samska.
Hm, le kako si prišla na idejo, da mislim, da si ti sama odgovarjaš :)?
Tega nisem nikjer napisala. To si ti napisala.
[/quote]
Si nad 50? Komu je namenjena tema?
Poznam eno 50+, tečna, zajedljiva, nerazumevajoča in potem se sprašuje zakaj se ne družimo z njo in se nam posmehuje, v resnici pa je pomilovanja vredno bitje, ki je 24 ur/dan, 7 dni/teden in 365 dni/leto slabe volje.
Naša soseda gre proti 90. 5 otrok, ne vem koliko vnukov, nekaj pravnukov.
Pa zadnjih cca. 20 let, kar je vdova, skoz travmira kako je sama, kako nima nikogar, kako je uboga, ker je sama, ker jo nihče ne pride obiskat, ker je…
Tako, da očitno imeti ali ne imeti otroke ne pomeni biti ali ne biti osameljen.