Čaka me napovedan cr. Prvič rodila normalno. Porod bil dolgotrajen in kompliciran, ker je bil otrok velik (3900g in 38 obseg glavice), se je zataknil in sva bila na pediatriji še 2 meseca zaradi porodnih poškodb pri otroku. Tudi jaz mnogo šivov itd. Sedaj se pričakuje podobne oz. še večje mere. Imam napovedan cr.

Kakšno je okrevanje po cr? Bolečine? Oboje starše imava 50 km stran. Partner bo po cr-ju še 2 tedna z mano doma potem gre v službo in je večino dneva odsoten. Si po ca 3 tednih (če šteješ še čas v p) sposoben sam poskrbeti za dojenčka ali so bolečine še prehude? Starejši je samostojen tako da dvigovat itd mi ga ni potrebno.

Me je pa tega cr-ja bolj strah kot naravnega poroda. Za vsako izkušnjo bom hvaležna. hvala.

Moja žlahtnica je imela carski pri 2.otroku. Če se ne motm, je že po parih dneh bila samostojna.

Moja žlahtnica je imela carski pri 2.otroku. Če se ne motm, je že po parih dneh bila samostojna.
[/quote]

Aja, pa bolečin ni imela, razn prvih par dni ob kakšnem premiku npr če je morala na wc, ji je bil problem vstat iz pojstle, ampak te bolečine mislm da so tud kr hitr minile. Ji je bilo pa rečen, da par mescev ne sme kaj preveč težkega nost.

Vse je odvisno od tvojega praga bolečine, jaz sem otroka še isti dan začela dojiti in zato nisem želela prejemati protibolečinskih infuzij. Dojenček je najučinkovitejši analgetik. Wc- št. 2 je bilo prvič neprijetno. Z lahkoto poskrbiš za novorojenčka, pa še za bratca, tvoje skrbi so odveč.

Pogumno. Jaz sem imela dva in ni nobene panike. Po prihodu domov sem vse počela sama. Edino drugič sem se izogibala dvigovanja večjega otroka (4 leta je razlike)…..najbolj me je bolelo, ko sem prvič šla na veliko potreba v porodnišnici. Ampak je možno, da boli, tudi po normalnem porodu. Drzi se…javi kako je bilo….

Sem imela 3 CRje. Kaj naj rečem, hudo, okrevanje še kar dolgo, ampak se preživi.

Pri meni ni bilo problemov, planirani Cr, dve nedonošenčki, rabila sem dva dni da sem prišla k sebi, po osMih dneh domov, teden dni tascice , pol pa vse sama.

Imam visok prag bolečine, vendar je bila ta pri meni prisotna še nekaj časa, sprva sem imela kar težave pri hoji in sedenju, zato mi je bila partnerjeva pomoč skoraj nujna, vendar mine, 3-4 tedne po carskem sem bila kar ok.
Želim ti, da boš med tistimi srečnicami, ki so takoj kot nove, verjemi, takih primerov je veliko. Pazi se pri dvigovanju bremen, naj bo otroček najtežje, kar boš dvigovala. Srečno!

Sem imela dva.. Po prvemu kljub zapletom, počutje fenomenalno. Takoj ko naju je patronažna spustila ven, sem hodila na konkretne sprehode.
Pri drugem sem malo bolj občutila samo operacijo in sponke (so zaprli s sponkami in ne s šivi).. drugače tudi nobene posebnosti. Po enem tednu že vse sama.

Na FB imate skupino Ponosna na crtico 🙂

Po dveh naravnih porodih v tretje CR. Pravim, da grem raje vsako leto rodit, kot imeti še en CR.

10 dni v porodnišnici v bolečinah, okrevanje dolgotrajno. Prerez živcev čutila več kot pol leta intenzivno, še po desetih letih občutek na trebuhu neprijeten ob glajenju. Rez sicer lep, mali, neboleč.

Za otroka boš že poskrbela, kuhanje in pospravljanje pa verjetno raje odloži. Lahko pa boš imela povsem drugo izkušnjo in čez teden dni že vse delala normalno. Srečno.

Imela 2 CR. Prvega po 24urnem porodu – obup! Razbolena nenormalno, ampak ne od CR, od poroda, ko otrok ni mogel ven, telo pa ga je hotelo izitisniti. Nisem imela šivov ampak une kxxxeve špange, ki so bolele kot sam satan!

V 2. šla na urgentni carski rez, ker se otrok ni več premikal in odzival, kljub paniki ki je vladala, je potekalo vse zelo ok. 3 ure po CR vstala, 10 ur po CR šla na EINT pogledat otroka. Nabita, polna energije, niti injekcije proti bolečinam nisem hotela več. Okrevala ekspresno, s prebavo nobenih težav, po 8 dneh normalno vozičkala, sploh nisem vedela za kak CR. Rana se mi je obakrat krasno celila.

Tudi jaz sem rodila s cr. Po prvem mi ni bilo najbolj ok. Bolečine, nemoč itd.. Po drugem je bilo veliko bolj znosno.

Jaz sicer nisem imela nikoli carskega reza.
Samo ne pa poslušat tistih, ki so že drugi dan vse delale, kot da ni nič.
Carski rez je (še) vedno zahtevna operacija in okrevanje traja kar nekaj časa. Danes se ženske tako po porodu kot po carskem rezu obnašajo kot da ni nič in takoj, ko pridejo iz porodnišnice že gredo ven z vozičkom!
Ženske so se nekoč po porodu pazile, niso zastonj govorili, da ima porodnica 6 tednov trugo pod posteljo.
Tudi, če se boš odlično počutila, se vsaj prvi mesec popazi. Za se pokazat, kako si pridna, boš imela še celo življenje čas. Srečno!

en in edini carski rez, skoraj sem umrla, vse je bilo vneto … otrok je bil star 2 meseca, ko sva lahko šla domov 🙁

Partnerju pred koriščenjem očetovskega pripada bolniška za nego tebe…

Jst sem rodila 3 leta nazaj z napovedanim CR. Težko prenašala bolečino. Ko sem prišla domov se je vse kar se je po operaciji začelo nadaljevalo. Močna bolečina, spala zelo slabo, sama sem samo dojila. Drugega nisem bila sposobna. Bila je muka. Tega ne želim več ponoviti ker je bilo preveč hudo. Šele po enem mesecu sem začela počasi k sebi prihajati. Dobro da mi je mama pomagala. Se pod tuš ko sem šla je bil mož v začetku zdraven. Res hude bolečine.
Pripravi se, in potem upaj da boš čim lažje prenašala to.

Še posebej na začetku, v porodnišnici, na intenzivni. Prvi in drugi dan še celo sestra s tabo hodi na wc, tolk si brez moči. In kot je že ena rekla, tudi jaz še vedno čist neprijetno čutim na tistem mestu. Ker so bili živci prerezani.

…in potem še kdo priporoča svobodno izbiro načina poroda in carski rez kot izbiro, da se ne matraš preveč pri naravnem porodu…

Tudi jaz sem imela CR, urgentni, zaradi ne-napredovanja poroda…
Malo dlje sem bila na intenzivni kot običajno, ker še nekaj časa nisem čutila nog. Prvi dan, ko sem prišla na oddelek pa so nam tudi čez noč pustili dojenčke (kar za Postojno ni običajno), ker je bilo veliko bolnih in niso želeli, da so dojenčki v istem prostoru… ta noč je bila pa pestra. 🙂
Po nekaj dneh je bilo počutje precej bolje – seveda malo čutiš bolečine, ampak ni tako grozno. Čeprav nekatere svetujejo počitek in da se pustiš razvajati… jaz sem takoj vse sama delala (prala, likala) in je bilo vse ok.
O kakšni negi za partnerico govorite?? Sicer ne bom trdila, ampak resnično dvomim, da to kar vsem po CR pripada…

Srečno in naj se vse dobro odvije!

Obakrat carski, prvic urgentni, drugic narocen. Dojiti sem zacela takoj, ko sem se prebudila, skrbeti za otroka tudi, nisem pa dvigovala starejsega otroka oz. tezjih stvari. Bolecina minila po mesecu dni, takrat sla tudi na daljsi sprehod z vozickom, se spomnim… Otroka lepa, nic izmucena od poroda. Mi je pa bilo tezko po prvem, ker nisem imela naravnega poroda, takrat sem bila pac pripravljena samo na to, o drugem nisem razmislala, pa mi je druzinski prijatelj zdravnik predstavil drugacen pogled na to in tudi zakaj smo me carice 🙂 Pogumno in vse najlepse z otrockom ti zelim.

V kolikor bi bilo kaj hujšega, drugače zdravniki v praksi po priporočilu ZZZS neradi odpirajo bolovanja za nego po carskem, doživela letos. In ja, vem da v zakonu piše marsikaj.

Moj cr ni bil napovedan. Ker je bil moj prvi porod sem tudi jaz bila pripravljena samo na naravni porod. In je bil CR šok.

Kljub vsemu sem ga prenesla odlično. Par ur po CR sem hotela sama na WC (z možem). Sem bila kregana da joj. Otroka sem imela ves čas zraven sebe (politika porodnišnice) in sestre na intenzivni niso bile ravno v pomoč. Pač sem se morala nekak znajti. Naslednji dan sem že sama šetala okoli po sobi. Sicer zelo previdno. Po 10 dneh sem šla na prvi kratki sprehod, kasneje sem bila vsak dan na sprehodu (2 km).

Bolelo je prvi mesec, kasneje ne več. In prvi mesec sem imela pomoč – mož in mama. Kasneje sem nekako furala.

Čez 3 tedne me spet čaka porod. Tokrat upam na vaginalnega, sem pa dost realna in se zavedam možnosti da se bo spet končalo s cr.

Kdaj imaš pa ti rok?

3 x rodila s CR, prvič po 19urnem porodu, ki se ni nikamor premaknil po 16 urah nenormalnih popadkov, ko sem bila že popolnoma apatična in bi podpisala tudi lastno smrtno obsodbo. Ta izkušnja je zame neprimerno hujša od samega carskega reza.

Druga dva sta bila oba načrtovana in zame mala malca. Sploh ne vem, o čem govorite ženske, kis te po mesec dni prihajale k sebi in neke grozne bolečine — pojma nimam, o čem ve to. Prvi CR je bil pred 17 leti in takran zunaj niso šivali, ampak dajali neke “špange”, “klamfe” – tisto je svinjsko bolelo, Potem imela ped 9 in 6 timi leti obakrat “navadne” šive in meni je bilo res carsko. V LJ vstaneš čimprej po CR zaradi tromboze, če želiš te pospremijo na WC, če si OK, pa ni treba, moraš pa nujno v 6 urah po CR na WC. Če ne greš dobiš kateter. Pod tuš pa tudi kmalu, vsekakor pa v 24 urah, otročka pa dobiš itak 3 ure po porodu, če ne prej, da ga pristaviš. Na sprehodih sem bila hitro, par dni po prihodu iz porodnišnice, nisem se pa šla maratona, nisem nabirala km, dokler sem se počutila dobro, sem bila zunaj. Prvič zagotovo ne več kot pol ure – vsi moji otroci so jesenski.

Nisem izkusila naravnega poroda in odkrito povedano si ga niti ne bi želela. Carskega nisem izbirala (mislim, da to pri nas še itak ni možno), bil je napovedan od polovice nosečnosti naprej zaradi stanja kot takšnega. Otroka nisem dobila k sebi prvih deset dni, tako da sem imela možnost prebrodit najhuje s pomočjo sester v porodnišnici, kar mislim, da bi moralo biti obvezno minimalno okrevanje po CR. Iz bolnišnice smo bili odpuščeni pri enem mesecu starosti novorojenčka. Doma so mi prva dva meseca pomagali mož in tašča, v trgovine nisem hodila prve pol leta praktično po nič druga kot resnično nujne nakupe. Na splošno sem zelo pazila na svoje zdravje več mesecev, ne zaradi bolečin, temveč zaradi poudarka na to, da mora ženska prva dva meseca delati in dvigovati bremena zelo zmerno.