Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Gledam tole apatično generacijo staršev srednjih let

Gledam tole apatično generacijo staršev srednjih let

Vsi so enako potrošniško obsedeni in nezadovoljni zaradi (po njihovo) še premajhne kupne moči, nimajo nobenih idej, vsi ponavljajo enake mantre, fraze in floskule, živijo svoja enaka patetična življenja v rutini in šablonah, tresejo se za službe, jamrajo pri kofetu, za šanki in internetu, nihče nima ideje, da bi izstopil, začel kaj novega, se izpostavil … Vsi kot neki generični, klonirani človeški roboti. Vdani v usodo, pasivni in pohlevni. in to je generacija, ki trenutno je na čelu te družbe. Dajejo najslabši možni zgled svojim potomcem, hkrati jih pa kritizirajo, ker niso boljši od njih.

Srednjih let? Sem potem to tudi jaz? 40.
Če ja, ti povem, da gre meni po 15 letih delovne dobe na odgovornem delovnem mestu v JU tudi na živce, da lahko kupim prav toliko, kot sem lahko kupila takoj po diplomi. Otrokom privoščim nekaj, vendar veliko manj od tistih privatnikov, ki imajo res visok standard (pa verjamem, da tudi delajo veliko za to!). Torej kaj te pravzaprav moti? Da ugotavljamo, da se nam standard kljub starosti in delu ni kaj dosti povišal. Največ se pozna od kod izhajaš. Če si kaj podedoval, je lažje.

Sicer pa so moje prioritete in lahko enako trdim tudi za moj krog predvsem, da svojim otrokom omogočim čim boljšo možno izobrazbo in pri tem ohranim njihovo avtentičnost in edinstvenost. Za kaj takega pa bi verjetno res rabila veliko, veliko več denarja, ker državna šola je predvsem v službi države. In, kot je znano, država ne potrebuje edinstvenosti, ampak ovce.

odgovornem delovnem mestu v JU tudi….

Kje pa je to, ker jaz nisem spoznal še nobenega odgovornega dela v JU, zahtevno že ne pa odgovornega ker do sedaj ni še nihče za nič odgovarjal.

Potem moraš zamenjati družbo:)

Jaz recimo spadam v to tvojo generacijo in bom počasi dobil prvega potomca, tako kot še nekaj mojih vrstnikov in ja – moja družba je popolnoma drugačna: polna novih poslovnih idej, noben ne jamra (finančno), ker gre 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} dosti bolje, kot pred leti, še manj pa se tresejo za službe.

Kaj pa pogrešam? Intelektualne pogovore. In tiste RES prave intelektualce, ki bi me navdušili z dojemanjem sveta.

Morda se kakšen starejši od mene spomni, kako je bilo v 80-ih? Kot takratnemu otroku, ki sem prisostvoval pogovorom starejših, se mi je zdelo, da so imeli precej večji intelektulni domet, kot današnji “odrasli”. Več so brali: Delo, Mladina in kakšne “težje” romane, več je bilo obiskovanja zahtevnejših (intelektualnih). gledališč. Manj prehkosti.

Jaz postajam apatična, ko vidim:
– kako imajo največ tisti, ki so podedovali stvari (zemljo, nepremičnine….),
– da je pomembno samo tisto kar prodaš in ne tisto kar znaš. So poklici, kjer ljudje izredno veliko znajo in naredijo, ampak niso cenjeni.
To vse me dela apatično.

Družba polna poslovnih idej … Itak. Poslovnih idej od nakladačev povsod polno, samo nič realiziranega od teh poslov. Vzroki so pa menda v tipičnem jamranju glede previsokih davkov, nestimulativnem okolju, birokraciji, nelojalni in premalo motivirani delovni sili in blablabla.

Vidiš tukaj je tvoja napaka. Raje naredi nekaj, da bodo tvoji potomci dedovali. Če se ti zdi to tako pomembno.

Pri drugi točki pa se strinjam s tabo. Vendar je bilo vedno tako. Ekstraverti so na prvo žogo zmagovalci, vendar pa napredek človeštva temelji predvsem na introvertih. Če spadaš med slednje, ne obupaj in verjemi, da nisi edino.
Apatija naj bo prehodno stanje!


…prekleto odgovarjaš za napake če dobivaš minimalca +par eur. Višja kot je plača večje napake se tolerirajo brez sankcij. No vsaj pri nas je tako. Tisti z najnižjo plačo bi morali v opisu del in nalog imeti navedeno…krivec za vse…pa če si kriv ali ne…kazen zagotovljena…
Avtorica je glede na višino plače verjetno na dnu hiarhije in zato odgovorna za svoje delo, pa verjetno še za delo koga drugega.

Če je letelo to na mojo družbo – se spet motiš?

Nobenega jamranja, edino jamranje je, ker morajo cele dneve delati, ker je toliko posla. Čisto noben ne jamra o stvareh, ki jih ti omenjaš. Še enkrat – RES imaš čudno družbo in RES ti svetujem, da jo zamenjaš. Jaz sem to storil in življenje je mnogo lepše!

Sploh pa, ko vidim mlajše generacije (med 25 in 30), vsi polni idej, delavni, zagnani – se sploh ne bojim za prihodnost Slovenije.

Glede kupne moči si lahko pogledate 8-delni dokumentarec od Mike Maloney Hidden Secrets of Money na YT ali pa si ruknete Praprotnikovo e-knijgo: http://izvor-denarja.si/wp-content/uploads/2012/08/Knjiga-Denar-Nedol{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}BEna-prevara.pdf

http://izvor-denarja.si/domaca-stran/

Če je letelo to na mojo družbo – se spet motiš?

Nobenega jamranja, edino jamranje je, ker morajo cele dneve delati, ker je toliko posla. Čisto noben ne jamra o stvareh, ki jih ti omenjaš. Še enkrat – RES imaš čudno družbo in RES ti svetujem, da jo zamenjaš. Jaz sem to storil in življenje je mnogo lepše!

Sploh pa, ko vidim mlajše generacije (med 25 in 30), vsi polni idej, delavni, zagnani – se sploh ne bojim za prihodnost Slovenije.
[/quote]

Saj to menda veš, da vsi ne moremo imeti take družbe – ker bi to pomenilo, da smo vsi taki, torej da se kar iskrimo od idej, kšeftamo, da je noro, in denar kar leti z vseh strani. Ker nekdo pa mora delati tudi tista zoprna rutinska dela, ki jih taki, kot si ti, niti ne opazijo in cenijo.
Pravzaprav vi povzročate probleme, kot jih opisuje avtorice. Zaverovani sami vase, ni vam nič slabega, drugi vas ne brigajo, zdaj, ko ste že plešasti in trebušasti, hitro dojenčka naredit, ker se to pač spodobi, prej ste pa kradli bogu čas in imeli 24 ur na voljo samo zase in glancat svojo sebično rit. Kaj ste do 40. leta naredili za druge? Prostovoljstvo, donatorstvo, delo z marginalnimi skupinami itd? Vi ne vidite, da drugi ne živijo dobro, se matrajo, pa jim nič ne pomaga, so pošteni, delovni, pridni ljudje, pa nimajo za dostojno življenje in ne vidijo perspektive. In seveda še naprej vidite samo svoje preskrbljene riti, to je vaš domet. Pogrešaš poglobljene pogovore? Smiliš se mi, res.
O čem sta se nazadnje pogovarjala z najboljšo polovico? Verjetno o super truper vozičku za najmanj dva tisočaka. Mogoče o novem večjem avtu, ker rabita zaradi otroka vsaj enoprostorca, če ne kar največjega možnega suva.

Najuspešnejši v Slo že doooooolga leta niso najspobnejši in najbolj inovativni. Najuspešnejši so tisti, ki se najbolj “znajdejo”. Ne mi plozat o uspešnih obrtnikih. Uspešni (če štejemo zaslužke) so izključno oni, ki se znajdejo (kar je samo olepšan izraz za goljufe).

Kaj pa naj naredijo? Inovacije, podjetništvo in zgodbice v stilu Billa Gatesa so za večino le to – zgodbice. Nemogoče je da bo kar vsak postal uspešen, samostojen podjetnik in inovator. Drugače pa imaš nek point, ampak za to ne moreš krivit preprostih delavcev. Današnje razmere so enostavne katastrofalne.

Imela sem sanje o poštenem delu, napredovanjih…potem pa so prihajali na vrh tisti, ki so se znašli, nakladači.

Sem kar zadovoljen v svoji koži. Denarja imam glih prav, zdravja dovolj , pametne potomce, prijazno taščo, živim v najlepšem mestu… Nimam pa fejsbuka,,

Torej kje si ti uspela in kako, če malo razložiš?

Evo mene. Starost 50 let, zdravje z manjšimi odkloni ok, 1 mož, 1 skoraj odrasel otrok, lasten dom, služba.
Že 30 let sem na svojem (no, najprej v najemu), dala čez izgubo službe, bolezenske težave, denarno stisko, predelave vedno večjih stanovanj v lastni izvedbi, ves čas sem stala ob strani možu in otroku, poleg redne zaposlitve špilala najožjim gospodinjsko pomočnico, ljubico, mater, ženo, terapevtko, prijateljco – zdaj pa me je očitno malce zabremzala mena, ker sem precej utrujena, briga me za vse skupaj, berem knjige in se ne oziram na druge, grem tja in takrat, ko in če meni ustreza.
V službi se mi ne ljubi več meyati po trepalnicah, saj mojega prispevka ne znajo veniti oz. ovrednotiti.
Starši so opešali, a ker so bili v preteklosti do mene in moža ves čas nesramni, neljubeči in nespoštljivi, ne čutim najmanjše moralne obveze pomagati jim.
Ne ljubi se mi na silo družiti z ljudmi, do katerih mi ni kaj dosti in posebnih priložnosti ne želim obešati na velik zvon, ker “se tako spodobi.
Počnem kar se mi zazdi – pa četudi cel dan ne počnem ničesar.
Računov ne rabim polagati nikomur.
To je moje življenje in če se komu zdim apatična, ljudomrzna in antisocialna, je to zgolj njegovo mnenje – ki pa me sploh ne zanima.

Potem moraš zamenjati družbo:)

Jaz recimo spadam v to tvojo generacijo in bom počasi dobil prvega potomca, tako kot še nekaj mojih vrstnikov in ja – moja družba je popolnoma drugačna: polna novih poslovnih idej, noben ne jamra (finančno), ker gre 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} dosti bolje, kot pred leti, še manj pa se tresejo za službe.

Kaj pa pogrešam? Intelektualne pogovore. In tiste RES prave intelektualce, ki bi me navdušili z dojemanjem sveta.

Morda se kakšen starejši od mene spomni, kako je bilo v 80-ih? Kot takratnemu otroku, ki sem prisostvoval pogovorom starejših, se mi je zdelo, da so imeli precej večji intelektulni domet, kot današnji “odrasli”. Več so brali: Delo, Mladina in kakšne “težje” romane, več je bilo obiskovanja zahtevnejših (intelektualnih). gledališč. Manj prehkosti.
[/quote]

Za to moraš v JS. 🙂

Saj to menda veš, da vsi ne moremo imeti take družbe – ker bi to pomenilo, da smo vsi taki, torej da se kar iskrimo od idej, kšeftamo, da je noro, in denar kar leti z vseh strani. Ker nekdo pa mora delati tudi tista zoprna rutinska dela, ki jih taki, kot si ti, niti ne opazijo in cenijo.
Pravzaprav vi povzročate probleme, kot jih opisuje avtorice. Zaverovani sami vase, ni vam nič slabega, drugi vas ne brigajo, zdaj, ko ste že plešasti in trebušasti, hitro dojenčka naredit, ker se to pač spodobi, prej ste pa kradli bogu čas in imeli 24 ur na voljo samo zase in glancat svojo sebično rit. Kaj ste do 40. leta naredili za druge? Prostovoljstvo, donatorstvo, delo z marginalnimi skupinami itd? Vi ne vidite, da drugi ne živijo dobro, se matrajo, pa jim nič ne pomaga, so pošteni, delovni, pridni ljudje, pa nimajo za dostojno življenje in ne vidijo perspektive. In seveda še naprej vidite samo svoje preskrbljene riti, to je vaš domet. Pogrešaš poglobljene pogovore? Smiliš se mi, res.
O čem sta se nazadnje pogovarjala z najboljšo polovico? Verjetno o super truper vozičku za najmanj dva tisočaka. Mogoče o novem večjem avtu, ker rabita zaradi otroka vsaj enoprostorca, če ne kar največjega možnega suva.
[/quote]

Kakšne tablete si pa ti vzela danes? Sem se pa vsaj nasmejal ob tvojem prispevku.

Saj to menda veš, da vsi ne moremo imeti take družbe – ker bi to pomenilo, da smo vsi taki, torej da se kar iskrimo od idej, kšeftamo, da je noro, in denar kar leti z vseh strani. Ker nekdo pa mora delati tudi tista zoprna rutinska dela, ki jih taki, kot si ti, niti ne opazijo in cenijo.
Pravzaprav vi povzročate probleme, kot jih opisuje avtorice. Zaverovani sami vase, ni vam nič slabega, drugi vas ne brigajo, zdaj, ko ste že plešasti in trebušasti, hitro dojenčka naredit, ker se to pač spodobi, prej ste pa kradli bogu čas in imeli 24 ur na voljo samo zase in glancat svojo sebično rit. Kaj ste do 40. leta naredili za druge? Prostovoljstvo, donatorstvo, delo z marginalnimi skupinami itd? Vi ne vidite, da drugi ne živijo dobro, se matrajo, pa jim nič ne pomaga, so pošteni, delovni, pridni ljudje, pa nimajo za dostojno življenje in ne vidijo perspektive. In seveda še naprej vidite samo svoje preskrbljene riti, to je vaš domet. Pogrešaš poglobljene pogovore? Smiliš se mi, res.
O čem sta se nazadnje pogovarjala z najboljšo polovico? Verjetno o super truper vozičku za najmanj dva tisočaka. Mogoče o novem večjem avtu, ker rabita zaradi otroka vsaj enoprostorca, če ne kar največjega možnega suva.
[/quote]

Žal ne bi mogla biti dlje od resnice:)

Če začnem na koncu – avto bo še nekaj let star, ker ta moment res vlagava ves denar v nov projekt, tako da žal še nekaj let nobenega suva (bo pa, oz. karavan, ker radi potujemo). Voziček in vsa ostala roba definitivno rabljena, pa ne zaradi denarja, temveč ker mi je škoda kupovati novo in še dodatno onesnaževati zemljo.

Vidim poštene, pridne, delovne ljudi vse okoli sebe. Večina se jih za tistih 3000 eur pa do 15.000 eur, ki jih služi na mesec kar pošteno pomatra. Spoštujem pa tudi fizikalce, ki nam gradijo lepo Slovenijo (bosanci, ki dejansko delajo za drobiž težaška dela..na koncu pa še plačani niso). Oni so pa res reveži, ampak tako pač je.

Še zdaleč od tega, da bi bil plešast in trebušast:). Izgledam precej bolje, kot pri 30-ih, ko sem dejansko kradel bogu čas (za kar mi je sicer žal, ampak preteklosti ne moremo spreminjati, prihodnost pač), k temu pripomore tudi 15 let mlajša partnerka. S katero sva oba prostovoljca. Jaz sicer pomagam samo finančno, ampak morda nekoč tudi drugače. Res pa je – da za živali:)

Če je letelo to na mojo družbo – se spet motiš?

Nobenega jamranja, edino jamranje je, ker morajo cele dneve delati, ker je toliko posla. Čisto noben ne jamra o stvareh, ki jih ti omenjaš. Še enkrat – RES imaš čudno družbo in RES ti svetujem, da jo zamenjaš. Jaz sem to storil in življenje je mnogo lepše!

Sploh pa, ko vidim mlajše generacije (med 25 in 30), vsi polni idej, delavni, zagnani – se sploh ne bojim za prihodnost Slovenije.
[/quote]
Zagnani že mogoče, to je pa vse…delavnih navad nimajo, spoštovanja do nadrejenih in starejših nimajo, odgovornost in organizacija sta tabu, egoistično mislijo samo na sebe in na svoj uspeh ter položaj v družbi, timsko delo je problem, kariera in s tem povezan zaslužek je prioriteta, itd..
.
Po drugi strani je pa ogromno 20 + letnikov, ki ne dokončajo šole in potem kelnarijo, režejo sadje in zelenjavo v merkatorju itd, namesto da bi naredili kaj iz sebe…

Kako sploh lahko rečeš da te ne skrbi za prohodnost, če je pa v resnici vse v kuurcu…edino ozek srednji pas je še kokr tolk univerzalen, ostalo je polom…


Zagnani že mogoče, to je pa vse…delavnih navad nimajo, spoštovanja do nadrejenih in starejših nimajo, odgovornost in organizacija sta tabu, egoistično mislijo samo na sebe in na svoj uspeh ter položaj v družbi, timsko delo je problem, kariera in s tem povezan zaslužek je prioriteta, itd..
.
Po drugi strani je pa ogromno 20 + letnikov, ki ne dokončajo šole in potem kelnarijo, režejo sadje in zelenjavo v merkatorju itd, namesto da bi naredili kaj iz sebe…

Kako sploh lahko rečeš da te ne skrbi za prohodnost, če je pa v resnici vse v kuurcu…edino ozek srednji pas je še kokr tolk univerzalen, ostalo je polom…
[/quote]

Se (delno) strinjam s tabo. Resnice je (kot vedno) nekje vmes. Moja punca dela v inkubatorju v LJ in je nora energija. Timsko delo, potovanja, ves svet je njihov.

Jaz sem bil na drugi strani – tisti, ki jo ti omenjaš in me je ravno moja punca, takrat še ne 17-letna pri 33-ih spravila iz poti playbojevskega/žurerskega/luftarskega na pot družinskega in poklicno uspešnega življenja.

Tako, da nikoli ni prepozno. Vse kar rabiš je druga družba in partner, ki te spremeni (če to pustiš seveda:)).


Bi rekla, da živiš v čudnem okolju.
Sama se pri 50+ nekako štejem v srednjo generacijo. In v mojem okolju oziroma krogu družine, prijateljev, znancev, ni takih ljudi kot jih opisuješ. Ne srednje generacije ne starejših ne mlajših.


Zagnani že mogoče, to je pa vse…delavnih navad nimajo, spoštovanja do nadrejenih in starejših nimajo, odgovornost in organizacija sta tabu, egoistično mislijo samo na sebe in na svoj uspeh ter položaj v družbi, timsko delo je problem, kariera in s tem povezan zaslužek je prioriteta, itd..
.
Po drugi strani je pa ogromno 20 + letnikov, ki ne dokončajo šole in potem kelnarijo, režejo sadje in zelenjavo v merkatorju itd, namesto da bi naredili kaj iz sebe…

Kako sploh lahko rečeš da te ne skrbi za prohodnost, če je pa v resnici vse v kuurcu…edino ozek srednji pas je še kokr tolk univerzalen, ostalo je polom…
[/quote]

Jah, komunizma ni več. Tudi včasih si imel zagnane, ki so delali ogromno, in propalice, ki so rezali sadje. Zagnan je naredil 10x več kot propalica že takrat. Ampak zaradi komunistične ureditve, sta imela plači podobni… zagnan je imel nekaj večjo, a definitivno ne toliko večjo, kolikor več se je gnal. In kdor je to skapiral, je pač delal minimalno, ker ga za več itak niso cenili… torej, nihče ga ni mogel tako malo plačati, kot je on lahko malo delal.

Zdaj pa pridemo v sistem, kjer je (z izjemo JU) plačilo sorazmerno opravljenemu delu (oz. dobičku, ki ga to delo prinese), pa so te zagnani v očeh lenob “pokvarjeni privatniki” (ker imajo več kot lenuhi), propalice so pa propalice.

Dober zapis. Fajn je brati nekoga, ki ima hrbtenico, ter razsodno in trezno razmišlja.
In ni ovca!
Bravo!

New Report

Close