Mislim, da se nikoli ne bom navadila živeti na istem dvorišču s taščo, tastom in moževim bratom, ki je samski. Mož tega enostavno ne razume, kako bi se jaz veliko bolje počutila nekje na svoje.
Saj se ne vtikujejo veliko, vendar pa še vseeno tisti občutek ko si nekje na svoje, delaš kar hočeš.

Vem, da je to najcenejša varianta, ampak ne odtehta pa mojih želja, ki pa trudi možu niso ravno pomembne. Njega skrbi le to, da bo tukaj naslednik, njegov brat pa nima ne žene ne otrok.
Počasi se mi že malo meša od vsega. Šparam kolikor se le da, da si mogoče čez par let kupim kaj svojega, mogoče vsaj kakšen vikend.

Te popolnoma razumem in podpiram.
Škoda, ker se že v začetku nista pogovorila o tem in od kje njemu ideja, da bo vse njegovo?
Ponavadi je pol-pol, ne glede na to kdo živi v hiši, kakšen status ima in koliko potomcev. Če brat še nima ženske, ne pomeni, da je kmalu ne bo imel (al pa moškega, sej je vseeno)

Naj se on mal s starši pogovori na to temo, potem pa še vidva in najdita skupno rešitev. Otroke imata?
Ti povem da bolje ne bo.

Predvidevam, da sta še razmeroma mlada … A on zdaj namerava 30, 40 let čakati, da bo “naslednik”? Saj ve, da to ni isto kot biti prestolonaslednik ali kako? Vmes pa izgubiti ženo, ker boš ti cela zamorjena in nezadovoljna.
Jaz sem v podobno sceno padla pri svojih 50, potem ko sem 30 let živela na svojem, vmes 10 let sama (z otroki). Sestra, mama in moj partner v isti hiši. Obljublja, da je začasno, ker je treba skrbeti za mamo. Recimo, da bo res tako.

Če se ne vtikajo, pomeni, da se trudijo za sožitje.
Ali si sposobna pomisliti, da bi bili oni tudi raje sami zase, tako pa se morajo vsaj delno prilagajati tebi, ne morejo biti prav sproščeni?
Brez strpnosti na obeh straneh ne gre. K strpnosti pa paše tudi to, da kdaj pomisliš, kako se pa oni počutijo. Da nisi samo ti ta velika reva. Dodaj še malo samo samozavesti, pa bo.

Če se ne vtikajo, pomeni, da se trudijo za sožitje.
Ali si sposobna pomisliti, da bi bili oni tudi raje sami zase, tako pa se morajo vsaj delno prilagajati tebi, ne morejo biti prav sproščeni?
Brez strpnosti na obeh straneh ne gre. K strpnosti pa paše tudi to, da kdaj pomisliš, kako se pa oni počutijo. Da nisi samo ti ta velika reva. Dodaj še malo samo samozavesti, pa bo.
[/quote]

Avtorica je tukaj bolj izpostavila ravnanje in razmišljanje svojega moža in ne ostalih sorodnikov. Z njimi nima hujših težav, pač pa z možem. Tako da je ves tvoj komentar rahlo neumesten.

Si me spomnila na tole temo: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=8288478

Se o tem nista mogla pogovorit prej? O čem sta se pa pred selitvijo pogovarjala? Take stvari se razčisti na začetku. Tisti, ki je na začetku rekel, da od doma ne gre, je letel.

Praviš, da se ne vtikajo…. Torej imaš svoj relativni mir in intimo…. Mi imamo tudi tamlade v pritličju in mi na pamet ne pade da bi hodila po njunih prostorih ko ju ni doma, razen če se ne prej dogovorimo… Ko sta doma vstopim ob predhodnem trkanju….. Če kam gresmo si povemo kam gremo in kdaj se bomo prednvidoma vrnili, kuham za vse skupaj in polikam perilo od vseh

Avtorica če je le to, da ti kot prava Slovenka želiš imeti nekaj zase in da te ne mori toliko da ste skupaj potem res bolje da razmislita o kakšnem vikendu.
Ne vem občutek imam da imate bolj težavo z možem ker se ne strinjata kot pa z ostalimi, ki si date mir en pred drugim.
Z možem se povejta kakšne so želje enega in kakšne drugega, kakšen način življenja imate in kaj je optimalno. Samo če ste med tednov stalno v službi potem nekega uživanje na vrtu terasi ne bo. Za vikende če bo hiša samo vajina bo stalno nekaj za delati in vikendi kot taki odpadejo. Razmislite o vikendu pa ste lahko za vikende na svojem če vam to paše. Običajno je ceneje lahko je manjši ni potrebe po ne vem kakšnem preseravanju. Tam lahko mirno vabite prijatelje ste sami ali pa kdaj pa kdaj povabite tudi stares ene ali druge.

Če kam greste – verjetno govoriš o dopustu, ne če greš recimo na enodnevni izlet ali popoldne v šoping ali k prijateljem na rojstni dan ali v nedeljo na piknik? Res ne vidim razloga, da bi si ločeni gospodinjstvi polagali račune, kam kdo kdaj gre in kdaj pride.

Zakaj že?

Ni treba imet žene in otrok, da deduješ po starših. Samo toliko, da ne bo tvoj mož preveč presenečen, ko bo ugotovil, da ne pleše cel svet po njegovem taktu.

Iz tvojega posta je mogoče razbrat, da ne živite v isti hiši (ker pišeš o tem, da se na dvorišču srečujete). Predvidevam, da svak živi s starši v njihovi družinski hiši, vidva z možem sta si pa zraven svojo hišo postavila. Ne vem, od kod ideja, da bi tvoj mož potem vse skupaj nasledil, najverjetneje imajo ostali tihi načrt, da tista hiša svaku ostane, ker imata vidva itak svojo.

Če je posredi kmetija, potem mi je jasno, da mož ne želi nikamor ker so mu vcepili, da bo naslednik.
Glede na to, da priznaš, da ti ne težijo, da si stroške delite, potem so večji plusi kot minusi. Vsekakor pridno šparajta, saj dokler ni na vaju napisano se lahko zgodi, da vse podeduje brat in bosta čez par let brezdomca.
Da pa imaš občutek, da nimaš svobode pa ne zastopim čemu?
Bi ti rada kofetkala, se sprehajala…..pa moraš delati okrog hiše. Brez dela ni nič.

Meni se zdi pa tvoje (in tvojega moža) razmišljanje zelo nizkotno do moževega brata. Kaj, a če nima žene in otrok, je pa kar “suha veja”?! Da vas ni sram!
Pa da si ne bo kdo narobe razlagal – jaz imam družino, že nekaj desetletij.

Zdaj sem se spomnila ene moje bivše sodelavke, že starejše gospe, ki je nam, mladim puncam vedno govorila: Ko se poročiš, se ne poročiš samo z možem, pač pa z vso njegovo žlahto. In še res je. Vi dejansko živite kot razumem v isti hiši oz. v neposredni bližini z moževimi starši in njegovim bratom. Praviš, da so kar solidni in da se v vaše življenje ne vtikajo preveč. V čem je torej problem? Bi rada živela sama s svojo družino v stanovanju? Misliš, da bi bila srečna v tem primeru? Morda bi bila, ampak situacija je taka, da si enostavno pahnjena v to življenje.
Sta z možem prepričana, da bosta podedovala vse po starših? Verjetno bo zakoniti del podedoval tudi možev samski brat. Vajina odločitev je, kako nameravate živeti.
Močno pa dvomim, da se bo tvoj mož hotel preseliti v stanovanje.
Vsekakor, srečno rešite problem.

Avtorica je tukaj bolj izpostavila ravnanje in razmišljanje svojega moža in ne ostalih sorodnikov. Z njimi nima hujših težav, pač pa z možem. Tako da je ves tvoj komentar rahlo neumesten.
[/quote]

Z možem ima težave? Hja, moža bo pa menda vzela s seboj, kamorkoli bo šla. Torej se težav ne bo rešila 😛

Jaz mislim, da je to pogosto velik del problema. Ne gre za to, da bi bilo njej tako grozno tam živet, ampak da je v bistvu ni nihče nič vprašal in se niti ni imela priložnosti o tem odločit (ali vsaj povedat mnenja).

Tašne ste najhujše k neveste druzga kokr govort čez taščo.
Pejt na svoje.

Mela si na začetku čas se zmenit kako in kaj, jaz sem takih juncev pustila mnogo in sem raje samska ko da mam taščo npr. Bosanko, in povrhu še nešolano, in živim pri tipu in njej v hiši od nje,

nevem kaj jamraš? Izgini dokler nisi noseča, če pa si pa upam da maš službo, ker živet na svojem kot samohranilka stane puno para…