Opazil sem, da v Mestni knjižnici Ljubljana po različnih enotah prodajajo rabljene knjige (take, ki jih odpišejo in še več takih, ki jih ljudje podarijo). Po mojem to ni v redu, ker so s tem konkurenca antikvariatom, sploh pa so knjižnice namenjene za izposojo knjig, ne pa za prodajo … Tudi če je poceni.
Kvečjemu bi lahko imele izmenjavo starih knjig, to bi še šlo. Je še kje v SLO tako kot v LJ?

Pri nas sploh ni knjižnice, tako da res ni problema 🙂
Se pa strinjam, da so knjige za izposojo in ne za prodajo.

Take knjige so zastonj.
Povsod v Lublani.

Kje pa jih prodajajo?

Ni res, da je zastonj. Tole piše na spletni strani:
“V naših antikvariatih prodajamo odpisano in podarjeno gradivo po ugodnih cenah. Gradivo lahko prosto pregledujete in izbirate, nakup pa opravite na evidenci izposoje gradiva.”
Zrelo za inšpekcijo!

V javnih knjižnjicah se knjige, ki jih ljudje prinesejo od doma in dajo na voljo komurkoli, lahko vzame zastonj!
Antikvarjat ni knjižnica, ne daje, pač pa je prodajalna, ki se sama živi, ja.

V javnih knjižnjicah se knjige, ki jih ljudje prinesejo od doma in dajo na voljo komurkoli, lahko vzame zastonj!
Antikvarjat ni knjižnica, ne daje, pač pa je prodajalna, ki se sama živi, ja.
[/quote]

Tvoja razlaga je pravilna, amapk zgleda ne znaš brat. MKL oglašuje prodajo starih knjig! Dobro bi bilo videti, če so registrirani za antikvarno prodajo

Tvoja razlaga je pravilna, amapk zgleda ne znaš brat. MKL oglašuje prodajo starih knjig! Dobro bi bilo videti, če so registrirani za antikvarno prodajo
[/quote]

Verjetno so – gledam “mojo” knjižnico, kot dejavnost imajo vpisano 91.011 (Dej.knjižnic), za kar je pravna podlaga Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1), ki določa tudi

Knjižnice, ki so samostojni javni zavodi, in knjižnični informacijski servis, pridobivajo sredstva za delo iz javnih sredstev, plačil uporabnikov za storitve javne službe, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov pod pogoji, določenimi v aktih o ustanovitvi.

Je pa prodaja tudi v javnih zavodih seveda obdavčljiva dejavnost.

Tvoja razlaga je pravilna, amapk zgleda ne znaš brat. MKL oglašuje prodajo starih knjig! Dobro bi bilo videti, če so registrirani za antikvarno prodajo
[/quote]

Zakaj jih ne vprašaš in to tu obrazložiš. Bom šlapogledat, ker tega še nisem zasledila.
Prodajajo v vseh knjižnicah?

Prodaja blaga in storitev: torej če bodo naslednjič prodajali svežo zelenjavo, ki jo bo prinesla kakšna prijazna bralka, bo tudi v redu – samo da bojo davki plačani?
Mislim eni res ne veste, kaj je bistvo knjižnic!

Tudi vrtci in šole prodajajo, vsaj so leta 2002, prodajali otroške izdelke v decembru.
Javni vrtci. Za razne notranje namene.

po mojem je tu večina neuporabnikov knjižnic, ker sicer bi vedeli, da so knjižnice za izposojo knjig in ne za prodajo
kaj bi pol rabili knjigarne in antikvariate, če lahko vse poteka v knjižnicah in še na javne stroške?

Če ima v aktu o ustanovitvi napisano, da lahko prodaja tudi sadje in zelenjavo DA.
Imaš pa kar velike težave s prodajo starih knjig v knjižnicah – si mogoče lastnica antikvariata pa te konkurnca daje?

Če v vrtcih prodajajo izdelke, ki so jih sami ustvarili, se mi ne zdi nič narobe.
Če prodajajo v knjižnicah knjige, ki so jih dobili v dar, po mojem ne gre – vsaj nemoralno je, če že drugega ne.
Dvomim tudi, da denar porabijo za nakup novih knjig. Prej za dodatke zaposlenim, ker gre za denar, “pridobljen na trgu” (to bo pa Barca razložila v nulo :))

Tudi če prodajajo, morajo biti prodajni izdelki še vedno vsaj delno povezani z osnovno dejavnostjo, vse ostalo se obravnava kot tržna dejavnost.

Npr.rojstnodnevne zabave v muzejih so tak primer, pa poroke na gradovih … prava tržna dejavnost, medtem ko pa so npr.plačljive likovne delavnice v galeriji “samo” obdavčljiva dejavnost v sklopu javne službe.

pa saj ne moreš verjet … enkrat imajo tečaje kvačkanja, drugič učenje tujih jezikov, zdaj že knjige prodajajo
samo bistva svoje dejavnosti se ne držijo

In zakaj potem ne javiš na inšpekcijo ampak objavljaš na forumu? To ne bo ničesar spremenilo (če misliš, da bi moralo) …

Ne morem se prijaviti s svojim pravim imenom, ampak moram povedati, da vse te dejavnosti ki niso bistvo našega dela, tudi zaposlene zelo obremenjujejo. Žal nismo hodili v šolo za trgovke, ampak za knjižničarke.

http://www.mklj.si/o-nas/pravilniki/item/327-pravilnik-o-upravljanju-knjiznicne-zbirke#a7c_kaj

7 IZLOČANJE IN ODPIS KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

Izločanje in odpis knjižničnega gradiva predstavljata nepogrešljiv element za izgradnjo kakovostne in učinkovite knjižnične zbirke. Aktualnost zbirke je poleg izbora gradiva najbolj odvisna prav od izločanja in odpisovanja gradiva.
Za hitrejši in lažji postopek izločanja gradiva je MKL organizirala repozitarno hrambo gradiva. V repozitorij shranimo praviloma en sam izvod neaktivnega naslova, vsi odtali izvodi tega naslova pa se po vseh knjižnicah lahko odpišejo.
Pravila za izločanje in odpis knjižničnega gradiva v MKL opredeljujejo:
Navodila za izločanje in odpis knjižničnega gradiva (NUK , 2003),
Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij (NUK, 2007)
Pravilniku o izločanju in odpisu knjižničnega gradiva v MKL (MKL, 2009),
Pravila za Repozitorij MKL (MKL, 2010).
a) Kdo izvaja odpis
Izločanje in odpis gradiva izvajajo pooblaščeni strokovni delavci v knjižnici. Direktorica s sklepom imenuje komisijo za izločanje.
Selekcijo gradiva za repozitorij izvaja stalna komisija, ki jo iz predstavnikov vsake OE imenuje direktorica, skrbnik repozitarne zbirke iz SLK in predstavnik SPOK.

b) Kriteriji za izločanje, odpis in repozitorij
Knjižnično gradivo, ki je glede na poslanstvo knjižnice vsebinsko ali fizično neustrezno, se odpisuje po naslednjih kriterijih:
poškodovano in umazano gradivo ter drugo gradivo v slabem stanju;
nepopolno gradivo, katerega deli so izgubljeni ali uničeni;
odvečni izvodi gradiva, ki glede na povpraševanje ne ustrezajo več potrebam uporabnikov v nabavljeni količini;
gradivo in informacija je zastarela;
starejše izdaje gradiva, ki se lahko nadomestijo z novejšimi;
pogrešano gradivo zaradi kraj, izgube ali podobnih razlogov, gradivo, ki ga ni mogoče izterjati od uporabnikov – zamudnikov in gradivo iz inventurnega primanjkljaja.
Iz knjižnične zbirke se izloči tudi gradivo, ki si ga bralci ne izposojajo več, vendar se te primere presoja po dodatnih kriterijih, kot so:
pomen gradiva v osrednji knjižnici oz. v posamezni območni enoti knjižnice;
ugled avtorja ali dela v strokovni javnosti in referenčnih bibliografijah;
potrebe in interes lokalne skupnosti;
zastopanost – nezastopanost vsebine v drugih delih;
kvaliteta in cena izdaje (oprema, grafike…).
Knjižnično gradivo za repozitorij se odbira po presoji pristojnih knjižničarjev na
podlagi dveh kriterijev:
da je ugotovljeno ustrezno dolgo obdobje, v katerem se noben izvod naslova, ki je kandidat za repozitorij, v MKL ni izposodil;
da je gradivo po vsebini ali drugem vidiku uporabe kljub temu še vedno lahko aktualno.
V postopek revizije neaktivnega gradiva in izbora za repozitorij se uvrščajo naslovi, ki:

so glede na leto inventarizacije starejši od 5 let
in ki se v nobeni knjižnici v celi mreži MKL niso niti enkrat izposodili:
leposlovje v zadnjih petih letih
strokovna literatura v zadnjih treh letih
Izločanje in odpis se izvajata kontinuirano skozi vse leto glede na potrebe in kadrovske zmožnosti, popis odpisanega gradiva se naredi enkrat letno.

c) Kaj se zgodi s knjižničnim gradivom, ko ga knjižnice odpišejo
Komisija za izločanje in odpis v skladu z navodili NUK ponudi NUK-u vse gradivo, ki je odpisano zaradi zastaranja vsebine, zaradi dolgotrajne neuporabe ali je odpisano zaradi obrabe in poškodb in spada v »sloveniko« (z inventarnima opombama ZG in PGS).
Odpisano gradivo, ki ga NUK ni izbral, lahko MKL ponudi katerikoli drugi zainteresirani knjižnici v skladu z navodili NUK ali pa ga podari drugim javnim zavodom, humanitarnim in podobnim organizacijam ter uporabnikom oziroma ga proda na način, kot ga določa Pravilnik o prodaji izločenega in darovanega gradiva MKL. Poškodovano in uničeno gradivo ter gradivo, ki ga ni oddala drugim subjektom, knjižnica odda v reciklažo.

d) Merjenje uspešnosti
Uspešnost izločanja in odpisa gradiva se meri z aktualnostjo zbirke, z obratom zbirke, z zunanjim videzom gradiva v zbirki.

Mogoče je avtorico samo zanimalo, kaj si o tem mislite na forumu. Zdaj lahka vidi da se strinjate z vsemi manipulacijami v javnem sektorju in za davkoplačevalski denar.
Jaz se s tem v naši knjižnici tudi ne strinjam. Nikoli nobenega zaposlenega pri pultu za kaj vpašat, vse drugo je bolj važno

Pri nas tudi prodajajo odpisane knjige za simbolično ceno (0,5 do 1,5 EUR). Meni je v redu, ker najbližji antikvarijat je v Ljubljani, 80 km stran. Ne vidim nič spornega v tem.
Če bi dajali knjige zastonj, potem bi ljudje jemali in potem metali stran, ker je v naravi ljudi da pojemljejo vse kar je zastonj, četudi ne potrebujejo in ne uporabljajo (primer odnašanja kopalnih plaščov iz hotelov izpred nekaj tedni).

Uauu Barca spet si se izkazala s kopi pejstanjem – zdaj pa še prosim o etičnosti početja, ko se prodaja naprej, kar se je dobilo zastonj (z darovi). A ne bi bilo lepše to potem naprej podarjat?

Tej knjižnici sva midve z mamo darovali veliko knjig. Ne bi imela nič proti, če bi jih podarili naprej, če jih na svoje police iz kakršnegakoli razloga ne morejo uvrstiti, ni mi pa všeč, če jih prodajajo.

Če v vrtcih prodajajo izdelke, ki so jih sami ustvarili, se mi ne zdi nič narobe.
Če prodajajo v knjižnicah knjige, ki so jih dobili v dar, po mojem ne gre – vsaj nemoralno je, če že drugega ne.
Dvomim tudi, da denar porabijo za nakup novih knjig. Prej za dodatke zaposlenim, ker gre za denar, “pridobljen na trgu” (to bo pa Barca razložila v nulo :))
[/quote]

Saj je bilo o šolah in vrtcih takrat kar javnih razprav.
Niti pod razno mi to ni bilo moralno ok.
Že iz tega naslova ne, ker so ravnateljice vršile pritisk glede količine in same izvedbe le teh.
Vedno smo jih podarjali, simbolično.
Staršem in starim staršem, seveda tudi osebju, več pa ne.
Eno je razstava, drugo je kičasti bazar, v kar se jevzadeva izrodila, namesto v druženje ljubiteljev otrok.

Knjige, ki joh mi prinesemo za druge, pa nisem še nikoli plačala, vedno so bile zastonj.
Če prodajajo svoje, se mi to zdi problematično, ker so financirani iz javnih sredstev, ki jih plačujemo z davkom. Enako njihove plače.
Ampak, v Sloveniji je vse možno.

Uauu Barca spet si se izkazala s kopi pejstanjem – zdaj pa še prosim o etičnosti početja, ko se prodaja naprej, kar se je dobilo zastonj (z darovi). A ne bi bilo lepše to potem naprej podarjat?
[/quote]

Vsak prinašalec, donator, bi moral izrecno zahtevati, da se knjig ne smebprodajati ali kakorkoli sporno ravnati z njimi.
Ne dovolimo zopet Aleksandrije!

Kaj pa naj počnejo s starimi raztrošenimi knjigami. Nekam jih morajodati da potem lahko nove dajo na police.
Ok lahko jih darujejo a potem se boste bolje počutili? Mislim to je tako kot da bi rekli firma prodaja svoje rabljene računalnike in sedaj je konkurenca ne vem firmam, ki se s tem profesionalno ukvarjajo.