Oh ja moj sin ki ima 24 let ima res nerečo v življenju !!!!! Ima kot neko blago motnjo avtizma ampak nič diagnosticirano . Že od vrtca je zaprt vase in v svojem svetu in vedno so ga v vrtcu in šoli martretirali srednji in osnovni saj je bil v normalnem razredu in dobil poklic. TRenutno je brezsposelen dva meseca. Ko hodi po mestu stalno ga dosti krat še zdaj kdo nadleguje ga kličejo pingvin ko mal čudno hodi. Težko mu je vedno sam njegovi vrtstniki ga sploh poznajo ne več in vsi ko vidim kako se družijo se imajo lepo moj si pa doma al je na računalniku al kaj pomaga ali pa leži in sam sebi smili. No in včeraj je šel mimo osnovne šole k so Tam mulci 14 let meli nek ples in so se nek smejali ko so ga zagledali ( zravn je bila moja nečakinja k je tolk stara) so začeli upit z njim in ga spet označevat s pingvinom. On je bil pa ravno depresiven in slabe volje ko je spet videl kako drugi imajo življenje on pa ne in mu je dvignilo pritisk . Prišel je do enga in ga porinil porinil po stopnicah prvič v življenju da se je zase postavil . IN ja in ja tmal baje da se je orng udaru in začel jokat in pride nek oče in ko zve začne kričat na njega da kdo je in kaj hoče od tork in kliče policijo . MOjga sina so odpeljali in se drli na njega in da če je normalenn in take in on se čist zmede in trest se začne un komanir ga začne spraševat če je iz tega kraja ali če je brezdomec in sploh slovenc. IN zjutraj mi je to povedal cel objokan najprej sem ga nazjala potem sem si pa misnla da zakaj ma on tako nesrečo v lajfu in ga lahko vsak jebe po domače rečeno ko se postavi zase pa takoj on vsega kriv. In ja morda veste kake so sankcije nas lahko čaka najslabše ????? Tko da nima še dovolj težkega življenja da ga more nekdo jebat k ima vsega polno rit.

Postavit se zase, ne pomeni ravno, da nekoga porineš po stopnicah.

Ja sorri to res ni ravno postavit se zase. Največji problem pri njem je, da je včasih pustil, da so mu vsi srali po glavi. Zdaj pa se mu je vtrgalo in je prišlo vse za njim in je totalno ponorel.

Ce bi mene nekdo zajebval da sem pingvin verjemi da bi tudi 10 tako pritegnil za bi se zapomnil.

Imamo pa tudi doma probleme in slabo socjalno stanje :/ In v službah kirih j zdaj delal so ga v eni pohvalili v eni baje da je bil pa prepočasen. In ima velike težave pri tem sploh nevem kako bo pri tem pri vseh stvareh je v krizi in zelo je prestrašen in nemara biti med ljudmi .

hhh, najdem se v opisu tvojega sina.
Moj sin je še v osnovni šoli, a me je spreletelo, da bi to lahko bila njegova prihodnost.
Kako bi ga lahko okrepila? Psihoterapija? Obstaja neplačljiva psihoterapija?

Če ne mara ljudi, pač ne mara ljudi in ga nima smisla siliti med ljudmi, ker bo tako dobil samo še večji odpor do tega. Po prebranem bi prej sklepal, da je poba pameten in da mu je jasno pri 24ih, da od ljudi ne bo imel v življenju nič dobrega. Ukvarja se raje s stvarmi, ki ga veselijo. Sem mu sam zelo podoben v teh stvareh. Verjetno je kot jaz prišel do tega, da je edina stvar, ki se je naučil od ljudi je to, da je dobrota sirota. Sicer pa glede na to v kakem svetu živimo se ne čudim, da si je raje svojega ustvaril, jaz sem si ga tudi.

Včlani se v kako društvo avtistev in se skupaj seznanite kako s sinom obvladovati življenske tegobe, ki jih opisuješ.

Je ni večje samozavesti, kot če neguješ svoje vrline! Vsa jih ima in tudi tvoj sin jih ima, tvoja naloga mame pa je, da poiščeš prednosti v svojem otroku in jih neguješ!
Si kar si, pač ne moreš biti zdaj olimpijski prvak na 100m, če imaš eno nogo krajšo, imaš pa neko drugo prednost pred svetom in to je treba spodbujati in razvijati. Ja, smola če si ravno v okolju, kjer so sami olimpijski prvaki na 100m, seveda si drugačen od njih, a da te sprejmejo in spoštujejo, jim moraš pokazat svoje kvalitete.

Sem debela, imam 30kg preveč, na morju vedno v dvodelnih kopalkah, zdaj pri 40 že bolj normalnih, pri 30 pa sem nosila bikinke na trakce. Vsak, ki me pozna in me vidi v kopalkah, mi reče, da ne more verjet, da sem tako samozavestna na plaži. Pa ne mislim zase, da sem seksi, ker s 30kg viška nisi seksi, pa če oblečeš ne vem kaj, ampak debelost ni moja edina lastnost imam še nešteto drugih in nekatere so prav izjmno dobre. Zakaj bi gradila odnos do sebe na podlagi debelosti, če ga pa lahko na podlagi kvalitet, ki jih imam?

Zakaj nima nič diagnosticirano? H katerim strokovnjakom si ga vozila v osnovni šoli? Je obiskoval logopeda in ostale specialiste? Si sodelovala s pedagoginjo, oz.svetovalno delavko v osnovni šoli? Si se zavzela zanj, da ste mu nudili vso pomoč strokovnjakov , ki so mu pripadali?
Sploh ni res, da ima nesrečo v življenju.Ima vse roke in noge, očitno tudi celo glavo.Jokati je zdaj brezpredmetno in tožiti, kako da je on vsega kriv.Fizično nasilje še nikoli ni bilo nekaj dobrega.
In opravičevat ga, da ima že tako težko življenje , da ga mora nekdo jebat, ki ima polno rit.Vsakega v življenju kdo jebe.Tako pač je .Vsi doživljamo take stvari, pa se zato fizično ne znašamo nad drugimi.
A ti si ga tudi nazjala? A potem ga tudi ti jebeš, po domače rečeno?

Ženske, iz vaših otrok delate popolne invalide. Vse srečne ste, da najdete nekaj, da jim manjka. Vse srečne potem civkate, kako je vaš otrok ubogi, ima teževe s koncentracijo, pa avtizem itd. in opravičujete vse sranje, ki ga počnejo v šoli. Pri vzgoji si zajebala, potem pa iščeš izgovore v neki njegovi bolezni. Takih mater je danes na tone. Zato pa je v šolstvu tako sranje. To so otroci brez meja.
Veš, včasih v šoli, ni bilo nobenih otrok s posebnimi potrebami. Ko je moja hči hodila v šolo, so bili v razredu samo normalni in tisti nevzgojeni.
In tvoj je nevzgojen. To, da v svoji glavi nima razčiščeno, da se človeka ne vrže po stopnicah, je stvar vzgoje, ne pa “nesreče v življenju”.

Škoda, da ga niste svoj čas bolj vključevali v družbo.
Verjamem, da smo si različni in prav je tako.Vendar zaboga milega otroke je treba usposobit za življenje v družbi in zasebe.
Šport reši marsikatero težavo. Lahko je tudi ekipni ali pa individualni za začetek.Naj začne z nečim. Na začetku bo mogoče teško potem bo pa vzljubil.
Poznate ga in boste lažje kaj mu predlagala kakor mi tukaj. Saj res zakaj si ga še ti nazjala ?
Odgovori prosim.

Pa je to vse res ali nakladaš in je provokacija? Kar je napisano, je brez vejic in brez reda, na ravni nižjih razredov osnovne šole.
In še enkrat te vprašam – zakaj nima diagnoze? Zakaj mu niste domači pomagali že , ko je bil majhen otrok?

In kdo si ti, da takšne pišeš, jebemte govnaro?

In potem vse tiho je bilo…

Naš je v rezredu, kjer so ta glavni športniki. Sam sicer ni gibalno oviran, a je manj gibljiv v primerjavi z vrstniki (že od majhnega – deformirana noga, neustrezen tonus, ki se občasno izboljša nato spet poslabša, ko zraste in se razmerja v telesu spremenijo, zdravnica pravi, da ni nič hudega, nekaj, kar je pač del njega, a pri hitrosti v športu ga pa ovira). Seveda ga zasmehujejo, ponižujejo. Zato ne želi sodelovati v nobenem ekipnem športu kot interesni dejavnosti. Družinsko hodimo v hribe, skupaj tečeva, ko telovadim, se mi včasih pridruži, tudi na igrišču se razigra, ko pa na igrišče pride veliko vrstnikov pa mrkne, se umakne. Ne vem, kako bi ga vključevala v družbo.
Ima svoja močna področja, ki jih tudi negujemo, je precej brihten, a med vrstniki ne štejejo nič, pomembna je uspešnost v športu. V višjih razredih ga bodo verjetno zaničevali s piflarjem in zna izgubiti še motivacijo do šole. Upam, da bo podpora doma takrat dovolj.