Nočem imet otrok nikoli
Kaj je res tako težko nekaterim to razumet? Sem egoistka in uživam v svojem miru in mislih. Nočem bit 20+ let odvisna od nekoga drugega in biti služkinja. Ampak problem ni v tem, jaz točno vem kako hočem preživet moje življenje. Problem je pri kolegih, sorodnikih, ki ne morejo razumet dejstva, da nekdo noče otrok. Vi, z družinami, pustite nas na miru ker vsak živi svoje življenje tako kot ga sam hoče.
Mi samski vas nikoli ne prepričujemo, da ne imet otrok. Torej tudi vi nas ne da moramo imet otroke.
Oprostite mogla sm dat to vn, no mogoče bo pa še kakšna mamica in očka kaj doumela iz mojega zapisa.
Preber tam včerajšnjo temo, ko nekdo nas prepricuje, da je modna muha želja imeti otroke in dejanska ljubezen do otrok, ki jo cutimo.
Torej to, da nas tebi podobni ne prepricujete v vase prepricanje in da nas pustite na miru ravno ne drzi.
Zarad mene delaj kar ces, bolje res da v tvojo blizino ne pride noben otrok, ce ji tako sovrazis, to velja tudi za tuje.
Imam samo dve preprosti vprasanji zate.
Kaj potem pocnes na starsevsem cveku?!
In pa, ves meni dol visi zate. Resnicno. Ampak lepo prosim povej mi, zakaj mislis, da koga zanima ali ti bi ali ne bi. Samo prosim, cez 10 let ne jamraj in ne hodi okrog dohtarjev in na moj racun na umetne oploditve.
Samo to te prosim.
Seveda je modna muha! Še slabih 100 let nazaj so imeli ljudje otroke izključno za delo na polju. In pa ker se je desc pijan zvalil na babo vsak večer in jo posilil.
S konzumerizmom (primer: šola se komaj začela, pa že na veliko oglašujejo “krompirjeve počitnice”!) je postalo tudi imeti otroke samo life-style znotraj tega konteksta, in v ta kontekst pač sodi “vse za otroke”, torej “ljubezen do otrok = čim bolj pokazat = čim več kupit”. Skozi zgodovino je bila ljubezen do otrok toliko kot ljubezen do micenih živalic: fletne za nekaj trenutkov, dokler se ne naveličaš. Potem pa marš. To je biološki realizem človeka. Vsako “sončkanje” otrok je čisti produkt moderne konzumeristične družbe.
Seveda je modna muha! Še slabih 100 let nazaj so imeli ljudje otroke izključno za delo na polju. In pa ker se je desc pijan zvalil na babo vsak večer in jo posilil.
S konzumerizmom (primer: šola se komaj začela, pa že na veliko oglašujejo “krompirjeve počitnice”!) je postalo tudi imeti otroke samo life-style znotraj tega konteksta, in v ta kontekst pač sodi “vse za otroke”, torej “ljubezen do otrok = čim bolj pokazat = čim več kupit”. Skozi zgodovino je bila ljubezen do otrok toliko kot ljubezen do micenih živalic: fletne za nekaj trenutkov, dokler se ne naveličaš. Potem pa marš. To je biološki realizem človeka. Vsako “sončkanje” otrok je čisti produkt moderne konzumeristične družbe.
[/quote]
Pa dobro no to da sovrazis otroke in da nidsi sposoben tovrstne ljubezni smo ze ugotovili, ti sam drz se stran od otrok, ostalo pa pusti drugim, ki jih imamo radi in se ne vmesavaj in ne sodi tistega do cesar imas odpor… ker samo to slednje se jasno odraza v tvojih zapisih, vse ostalo je tvoje bolno filozogiranje in neumni konstrukt.
Pa ne pozabi v svojem blatenju in udrihanju, da si ti tudi otrok nekoga. Torej udrihas tudi po sebi in tvojih starsih.
Pa dobro no to da sovrazis otroke in da nidsi sposoben tovrstne ljubezni smo ze ugotovili, ti sam drz se stran od otrok, ostalo pa pusti drugim, ki jih imamo radi in se ne vmesavaj in ne sodi tistega do cesar imas odpor… ker samo to slednje se jasno odraza v tvojih zapisih, vse ostalo je tvoje bolno filozogiranje in neumni konstrukt.
Pa ne pozabi v svojem blatenju in udrihanju, da si ti tudi otrok nekoga. Torej udrihas tudi po sebi in tvojih starsih.
[/quote]
Nikjer ne pravim, da sovražim otroke, ker jih ne.
In tudi če sem jaz bil kdaj otrok, je to zame samo nujno biološko dejstvo. Biti odrasel in izkazovat “ljubezen” in “razumevanje” do otrok na podlagi (lastnih) otroških doživljanj je pa naravnost razlog, da se takemu odraslemu odvzame otroke! Ker z otroško logiko ljubijo otroke pedofili. Odrasel je pa odrasel in otrok nikoli več ne bo in ne more biti. Kdor ljubi otroke zato, ker ima “otroka v sebi”, je ali pedofil ali psihično neuravnovešen. In v obeh primerih: ubogi otroci!
Je pa kruto dejstvo, ja, s katerim se sentimentalneži ne morejo sprijazniti, da je “ljubezen do otrok” le oblika biološkega egoizma, podprtega s trenutnimi družbenimi razmerami, v našem primeru z vulgarnim konzumerizmom (“krompirjeve počitnice” pa to).
Seveda je modna muha! Še slabih 100 let nazaj so imeli ljudje otroke izključno za delo na polju. In pa ker se je desc pijan zvalil na babo vsak večer in jo posilil.
S konzumerizmom (primer: šola se komaj začela, pa že na veliko oglašujejo “krompirjeve počitnice”!) je postalo tudi imeti otroke samo life-style znotraj tega konteksta, in v ta kontekst pač sodi “vse za otroke”, torej “ljubezen do otrok = čim bolj pokazat = čim več kupit”. Skozi zgodovino je bila ljubezen do otrok toliko kot ljubezen do micenih živalic: fletne za nekaj trenutkov, dokler se ne naveličaš. Potem pa marš. To je biološki realizem človeka. Vsako “sončkanje” otrok je čisti produkt moderne konzumeristične družbe.
[/quote]
Večina ima otroke zato ker je pač otroke “treba” met in se drugače ne spodobi. No po rojstvu nekje 3 mesece jih ta nov otrok osrečuje, potem se jih večina naveliča in jih ti otroci samo še zmatrajo. Starši se zapustijo od stresa, postanejo debeli, otroci pa nagajajo vse do poznih najstniških let ko prihajajo vsi nažgani domov in bruhajo po stanovanju.
Veliko je pa takšnih, ki niti ne vedno točno zakaj imajo otroke, samo štepajo jih kot po traku (cigani in podobni primitivci)