Glede čistoče v hiši, stanovanju nemalokrat velja, da tak rang, kot si ga imel doma kot otrok, bo tudi, ko boš šel na svoje.
Pri meni kar drži.
Kaj pa pri vas?

Pri meni niti malo ne drži.
Recimo meni na kraj pameti ne pade, da bi čistila za dedcem. Če pusti za sabo mizo svinjsko, ko je, ne bom jaz čistila za njim.
Če me recimo ni doma in bo dedec sam doma pa pustil na kupe umazane posode, ma ni šans, da jo pomijem. Saj je on umazal.
Mama pa je seveda čistila vse to. Pa, če je dva dni ni bilo doma in je bil kup svinjarije, ki je ni naredila ona, je vse počistila.

Pospravljanje je ena največjih potrat časa. Naj bo za silo pospravljeno, da ni ravno vse vsepovprek, ampak glancanje vsega je pa čita neumnost. To sem naučila tudi svoja otroka, sicer fanta, ampk upam, da ne dobita za žene kakšne obsedenke s čistočo in fobijo na bacile, da bo bajta sterilna.

moja mama ima laboratorij, jaz pa ne glih

Se 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} strinjam s tabo.

Kar se pa fantov in njihovih punc tiče pa ja, se zna zgoditi, da najdeta kako tako, jih je namreč dosti takih.
Onadva bosta čisto ok pospravila, ne bosta nemarneža. Lahko pa najde kako tako, ki bo težila in za njima vse glancala in ji ne bo nikoli ok, kako je on pospravil. Večkrat videno, slišano. Možakar vse ok naredi, ampak ženska obsedena s pospravljanjem, vedno teži, da ni ok naredil in da mora vse ona popraviti. Takih babnic je kar dosti in ja, so neznosne. Zraven pa potem še jamrajo kako so uboge, ker morajo vse same čistiti.

Drži deloma. Nimam laboratorija, niti tedensko ne čistim po tleh in vse od vrha do tal, okna…
Res pa je, da čistim sproti in ob slabšem vremenu malo bolj temeljito. Lepi sončni dnevi so namenjeni aktivnostim z otrokom zunaj.
Sedemletnika vključujem v pospravljanje, da dobi občutek za red in čistočo in tako so njegove zadolžitve – pospravljanje čiste posode in po potrebi jo obriše (za večje, težje in ostre stvari poskrbim jaz), odnašanje smeti v smetnjak, pobrisati mizo in jo pripraviti in pospraviti po jedi, odnašanje umazanega perila v koš, zlaganje perila (to občasno), sortiranje in zlaganje nogavic in še kakšna malenkost.

Pri nas v več pogledih ravno kontra.

Mama rada pride domov v pospravljeno stanovanje – se trudi sproti pospravljati nered, stvari na svoje mesto (pa čeprav so stvari, ki jih na drugem koncu sobe uporablja vsak dan). V soboto pa še bolj konkretno čiščenje, sesanje in kopalnica.

Mene nered ne moti, če vem da se vsako popoldne na kavču pokrijem z deko, jo bom na kavču pustila in me ne bo motila. Tudi moje sobotno čiščenje je manj obsežno. Sem pa veliko bolj temeljita pri umazaniji. Kar je flekov, svinjarije, takoj očistim. Smrdljive stvari takoj v pranje, izrabljene gobice v smeti.

Pri meni tudi.

Ne,ne drži.

moja mama je iz zdravstvene stroke. Ima doma pospravljeno ko v laboratoriju. Vedno drgne in puca, da bo še novo znucala Je malo obsedena s tem.

jaz zagotovo ne – ker tudi, ko imam kakšno nihanje rapoloženja, se ne vržem v pospravljanje in drgnjenje, kot ona.

Posesam tla 2x tedensko in pobrišem prah, pomijem tla 1x tedensko, sproti pospravljamo umazano posodo v pomivalni stroj da je kuhinjsko korito prazno in čisto, umazano perilo ne leži za vrati ali kjerkoli, oprano perilo ne visi po vseh kljukah in vadbenih napravah ( pač to redno pospravim) in je. Vedno imam tako pospravljeno, da lahko kdo pride na obisk – dekc po kavčih nimamo, da bi jih bilo treba na hitro dol vlečt pred obiski 🙂 In ja, ne drgnem kuhinjskih fromt panel vsak teden, kot moja mama – je pa rs, da ima ona svetlečo, se na njej pozna vsak prahec, jaz pa mat – zdrži tudi dva meseca 🙂

Ni nujno.
Če je mama prevelika čistunka in sili otroka v to, bo ta prej imel nepospravljeno.
Če je mama bolj lene sorte, se lahko otrok razvije v tako isto ali mu pa že osebnostno to ni všeč in bo razvil red.

Pri meni ne drži, hvala bogu, mama je prah prestrezala že v zraku.

Ni nujno. Jaz in moja mami res pospravljala približno enako, imam pa kolegico, ki je mamino nasprotje. Mami zglancano v nulo, pri hčeri umazano.

Skratka, povedale ste da vse gre k vragu, kjer je bilo doma pospravljeno , sedaj ni več tako ker ste gnojaste, kjer je bil pa že tako doma razdejanje, je pa sedaj še slabše.
Sam imam srečo, naša je leoi vzgojena, redoljubna prišla k hiši,napram tistemu kakor je bilo prej doma je sedaj kaj desetkrat, stokrat bolje, vedno pospravljeno, pomito, rože urejene, oprano, zlikano,kuhano, vrt urejen, poleg službe se ve ! Poleg vsega ima za skrbeti še za urejenost vikenda na Hrvaškem in planianke koče… Vem dobil sem glavni dobitek, zato je ne menjam.

Sem “nosilka reda v hisi”. Otroci ne pospravljajo, dec tudi ne pretirano oz.toliko kot jaz. Je pa dejstvo, da jih ne glede na to, da tekom leta ne nosijo na ramenih preteznega dela gospodinjstva, izjemno moti ce prostor in vsebina omar ni taksna kot so jo navajeni. Posledicno lahko pzapustim hiso za 14 dni in se sploh ne bo poznalo. Sina, 13 letnika izjemno moti, ce kupcki v omari niso taksni kot jih je vajen, hci znori, ce ce pride v kopalnico in je umivalnik zapackan od bratove zobne paste, moza pà tudi v moji odsotnosti umazanija v kohinji moti dovolj, da se jo loti sam. Po dveh obcasnih dveh tednih v tujini se vrnem v cist in pospravljen dom kljub temu, da sicer pospravljam in cistim bolj kot ne sama. Upraviceno pricakijem, da bo sin, ki sicer ne cisti in pospravlja po hisi navajej reda in se mu bo za to ugodje v prihodnosti vredno potrudit. Enako velja za hci (z malo manj verjetnosti), moz pa je redoljub, ceprav mu v to ni (potrebno) treba vlagat pretiranega casa in se gospodinjskim optavilom veconoma ogne. Kljub vsemu ga v primeru moje odsotnosti nered nervira dovolj, da premakne svojo rit in postori potrebno.

Pri meni je enako 🙂

Ne drži ravno.
Moja mama in oče sta imela vedno vse pospravljeno, prah redno pobrisan itd. No, enako je tudi zdaj, ko je oče sam. Prav tako ima organizirano vso papirologijo, račune itd.
Pri meni so papirji, računi ipd. raztreščeni po ene 3-eh prostorih, brisanje prahu spada pod “ko je res že treba”, pospravljeno je, ampak ne tako zelo natančno.
Moja hčerka je bolj redoljubna. So stvari na svojem mestu, jih ni treba iskat naokoli, kam so se izgubile, tudi pri pomivanju oken npr. je bistveno bolj pridna kot jaz :p

pozabil si povedat še, da u nulo popedena otroke, pa še ljubimca.
ta je res glavni zadetek na tomboli:)

Kaj pa vem.. bi rekla, da sem bolj redoljubna od mati.
Malo me je spreobrnil mož ker je izjemno redoljuben, malo pa tudi to, da ko sem pod stresom najraje čistim, da se malo sprostim in premislim.
So pa določene stvari, ki mi parajo živce in za katere nimam ravno vedno dovolj energije kot recimo en od kuhinjskih pultov na katerem se že po dveh dne znajde prav vse. In ko pospravim je potem nekaj dni “kam si dala..” potem je spet vse enako.

Moja mama je res veliko delala, tako da sem bila že od majhnega navajena čistiti in kuhati in sem doma v večji meri hitro prevzela čisčenje in kuhanje.
Zdaj sem 45 in se počasi odvajam, da mora biti vse na svojem mestu in zglancano (je pa težko).

Pri meni ne drži, imam bolj pospravljeno kot starši.

Moja mama je bila čista, delovna in redoljubna. Tudi mene je stalno priganjala h delu, na vse načine mi je hotela vcepiti občutek za red in čistočo. Vsaka stvar mora biti na svojem mestu.
Sama imam rada red, stvari na svojem mestu, sproti pospravljam in čistim. Zelo me moti umazana posoda, razmetane cunje, smeti po tleh, lepljiva tla in vse, kar spada zraven. Imam tri moške pri hiši, za čiščenje in pospravljanje sem večinoma sama.
Skrbim za čisto posodo, cunje, redno pometam, brišem prah, nimam pa vse zglancano v luno. Včasih tudi kakšno stvar založim in jo potem obsedeno iščem.
Rada imam red, čistočo, vsako stvar na svojem mestu, nisem pa popolna. Priznam.
Tu pa tam odkrijem kakšno pajčevino in prah v kakšnem kotu.

Na še tako spucano, garantiram, da znam najti kot, ki ni popoln. Toliko o obsedenosti s čiščenjem.

Mama ti je vcepila občutek za red in čistočo, ni pa ti dala zavedanja, da so za take razmere dolžni poskrbeti vsi, ki bivajo skupaj. Ne samo ženske. Zato je tvoja naloga, da o tem podučiš sinova. Za moža je najbrž prepozno, ker mu tega ni bilo nikoli treba.

Na še tako spucano, garantiram, da znam najti kot, ki ni popoln. Toliko o obsedenosti s čiščenjem.

Mama ti je vcepila občutek za red in čistočo, ni pa ti dala zavedanja, da so za take razmere dolžni poskrbeti vsi, ki bivajo skupaj. Ne samo ženske. Zato je tvoja naloga, da o tem podučiš sinova. Za moža je najbrž prepozno, ker mu tega ni bilo nikoli treba.
[/quote]

Jap, tako to zgleda s tistim srednjeveškim pogledom na gospodinjstvo. No, moja mati pri meni ni uspela. Se ne čutim edino poklicano za čiščenje hiše. So sostanovalci kar lepo soodgovorni.:-)

Ne drži. Moja je včasih skoz nekaj pucala in to dela še vedno. Fotr je nor na čistočo, ona pa kar puca, da ne bo fotr jezen. Res se ji da. Ena kolegica je tudi taka. Jst spucam, ko se mi zazdi, ko je pač res treba. Večina se itak sproti spuca, ostalo pa 1x na teden, kakšna stvar pa 1x na mesec. Odvisno kaj je. Da bom pa vsak dan orng pucala mi pa ne pade na pamet.

Hja ne vem ,v glavnem pomivam po tleh na tri dni in brisanje prahu tavno tako,kopalnico cistim vsak drugi dan,dekice imam v dnevni skoz-jih ne pospravljam ,knjige in razni rekviziti so tudi kar naprej na vidiku,perilo perem sproti,v vglavnem nasprotje moje mame.