Forum: Partnerska in družinska posvetovalnica

Strokovna pomoč družinam, partnerjem in posameznikom v osebnih stiskah in težavah v odnosih ter staršem pri vzgoji otrok.

Podhranjena otroka - zbiranju sredstev, obveščanje medijev in javnosti

Odgovori Nova tema
Default avatar enati 10 Sep 2017 09:14

Prosim za nasvete.
Sem v ekstremno teški situaciji, tako finačno kot psihično in telesno.
Razmišljam da bi ustvaril Facebook račun in poslal sporočila na vse časopisne hiše in pomembnejše portale in poskušal doseči kritično maso ogledov.

Kaj prosim:

Želel bi zbrati sredstva za odvetnika za zaščito obeh otrok in sebe. Če ima kdo izkušnje s tem ali kakšen nasvet kako se tega lotiti. Do brezplačne pravne pomoči nisem upravičen.

Problem bi želel izpostaviti medijem in javnosti. Tudi glede tega bi prosil za predloge in nasvete.
Osebno se ne želim izpostavljati javnosti, vendar gre v tem primeru za dejanje iz obupa, da rešim sebe in oba otroka.

Dodatno bi vprašal za druge dobro obiskane forume in portale, kjer bi lahko objavil tole sporočilo.


Otroka

Otroka sta stara 8 in 11 let.

Oba otroka sta podhranjena in pod minimalno mejo rasti za svojo starost. Starejša ima 23 kg in 130 cm pri 11 letih, in sedaj dobiva injekcijo za zaustavitev pubertete in pospešitev rasti. V zadnjem tednu je izgubila na teži. V endokrinološkem izvidu piše da je podhranjena.
Obadba imata čustvene težave in hodita k psihologu.

Mlajši hrane, ki jo pripravljajo pri bivši, ne mera in je ne je. Po kosilih je lačen in mu druge hrane ne dajo. V torek (05.09.2017) mi je povedal da je bil čez vikend pri mamici lačen.

Otroka sta mi izpovedala da mlajši po kosilu, ki ga ne mara, pove da je lačen, in da mu mamica reče da bi moral pojesti več kosila in da mu ne dajo druge hrane.
Starejša pove da po kosilu ne mara reči da bi jedla, ker ve da ji bojo ponudili samo sadje, in bi rada tudi kaj drugega, in da raje počaka do večerje.
Mlajši je povedal da sploh ne reče več da je lačen, in da se je navadil biti lačen.
Otroka sploh ne izražata občutkov lakote, in ju moram glede tega ves čas spraševati. Pri novi partnerki (zveza je sedaj razpadla) so njeni otroci (malo starejši) bili ves čas lačni in so ves čas hodili v kuhinjo.

Otroka sta imela maja 2017 na CSD razgovor. Meni sta izpovedala da jih glede odrekanja hrane niso spraševali. Zapisali pa so da mlajši po kosilu dobi čokolino, kar sta pa otroka razburjeno zanikala. Tako da je CSD priredil izjavo obeh otrok.

Zakaj pri meni ni bolje? Če je nekdo posiljen, mu ne moreš pomagati tako da ga ne posiljuješ, potrebno je odstraniti posiljevanje. Sam se po najboljših močeh trudim, otrokoma pripravim hrano za katero vem da jo imata rada, ju nevsiljeno spodbujam, in vsake dve uri povabim k mizi, tudi če nista lačna, da data nekaj v usta in potem pa lahko gresta. Na ta način ju želim navaditi da bi po nekem času začutila lakoto (Pavlov poskus s psi in zvoncem).

Glede odrekanja hrane in lažnivega zapissnika na CSD sem obvestil tožilstvo, in kot izgleda se ne želi zaščititi otrok, ker se ščiti sistem in žensko.

Pri bivši so izrendno negativne, neodobravajoče in posesivne čustvene razmere, so bolestno obsedeni z jogo in vegetarijanstvom, kar so želeli vsiliti otrokoma.
Težko je to opisat in razumet, če kaj podobnega ne doživiš sam. O bivši ne želim govoriti slabo, so pa to dejstva.

Ukrepam lahko samo sam z odvetnikom, za kar pa nimama sredstev.

Moje okoliščine:

Sredstev za poplačilo dolga iz naslova preživnine nimam. Menim da je bila sodba glede tega skrajno nepravična. Moja 70 let stara mama ima minimalno pokojnino, in sva oba svoje prihranke do sedaj že potrošila.

Od novega leta sem v rubežu. Položnice mi plačuje mama s svojo minimalno pokojnino, v teku je odvzem avtomobila (zavrnitev tretjega) s katerim vozim otroka na relaciji dom šola. Otroka sta z menoj polovico časa.
Od novega leta sem lahko kupil samo gorivo in hrano, drugega nič. Na izlete ali morje nismo šli že tretje leto. Po plačilu ene položnice iz junija 2017, nakupu hrane in goriva imam trenutno (10.09.2017) na voljo 67 EUR do plače naslednji mesec. Trenutno je tank precej poln, na mesec porabim 2 tanka bencina.
V ponedeljek 28.08.2017 sem šel v trgovino z 1.60 EUR v kovančkih po 1, 2 in 5 centov, kupil sem polovico hlebca za 1.30 EUR (Merkatorjevega za 1.48 EUR niso imeli več) da sta imela otroka za zajtrk v torek in sredo, ko sta bila še z menoj.

Pred novim letom sem imel 79 kg pri 180 cm, s teškimi kostmi in žilav sem izlgedal vitek. Manj kot 79 nisem imel od najstniških let, sem pa imel nekajkrat več kot 80 kg.
V službi ne hodim več na malico. V dveh tednih sem shujšal 2 kg, sedaj imam 77 kg. Sedaj poznam občutek mojih otrok, kako je ko si lačen in nimaš za jesti.

Od novega leta sem psihično popolnoma uničen, in ne vem koliko časa bo moje telo še vzdržalo. Moja sedanja zveza je zaradi mojega čustvenga in finačnega stanja razpadla. Zveza se mi je zdela zelo dobra in perspektivna. Samo če nimaš sredtev in si psihično sesut se tudi partnerka ohladi.

Otroka sta z menej rada. Sam sem rad z njima, v času skupnega razmerja sem se jaz več posvečal otrokoma kot bivša, oba sem vpeljal v vrtec in šolo (mlajšega ne več).
Sem samokritičen in menim da so moji vzgojni prijemi primerni za zdrav čustven in telesni razvoj otrok. Imam dovolj empatije, se z njima igram, jima pomagam, svetujem, ju okregam, bila sta že tudi kaznovana. Pri meni imata veliko svobode. Pri meni imata postavljene primerne meje.

Jaz sem stvari poskušal urediti na sodišču, bivša pa z manipuliranjem z otrokoma, ki ju je na ta način poskušala odvrniti od mene. Otroka sta se psihično zlomila.

Lp,
oči

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Ilonina 24 Sep 2017 22:59

Pozdravljen,

res si v težki situaciji. Premalo poznam zakone, kaj šele njihovo izkrivljanje, da bi ti lahko strokovno svetovala, upam pa, da se oglasi kdo, ki je tega vešč.
Zveni pa zadeva zelo zapleteno. Glede na finančno situacijo, ki jo opisuješ, se ne zdi verjetno, da bi sodišče otroka dodelilo tebi v polno skrbništvo. In tudi ne bi mogel skrbeti zanju (finančno). In še: zakaj moraš (bi moral) plačevati preživnino, če je skrbništvo pol : pol? Kako imata to urejeno? Treba je dogovor skleniti uradno, preko sodišča.

Kaj pa pravijo učitelji? Tudi oni opazujejo otroka in vidijo, da sta podhranjena; najbrž tudi težje sledita pouku, če sta tako sestradana (tudi če ne čutita lakote, jo čuti telo in zato omeji funkcije na najnujnejše za preživetje; abeceda in ulomki niso med njimi). Mogoče bi ti lahko kaj svetovala šolska pedagoška delavka ali psiholog(inja)? Morda se lahko v šoli dogovoriš za brezplačna kosila.

Ko se javno izpostaviš, tvegaš, da bodo vrstniki otroka zafrkavali. Otroci so do drugačnih vrstnikov grozljivo kruti.

Razna dobrodelna društva pomagajo družinam oz. staršem v stiski, malo poguglaj.

Srečno! In naj se oglasi še kdo, ki ve več od mene.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar kaj je lakota 25 Sep 2017 12:41

če prav razumem, otroka nočeta jesti vegetarijanske hrane in naj bi bila zaradi tega podhranjena?
A muslimani so tudi sestradani, ker ne dajo otrokom svinjine za jesti?
Malo bolj si bo treba zgodbico namisliti.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar JernejaDimecBratina 25 Sep 2017 17:01

Spoštovani, enati,

težko je razbrati v kakšni situaciji ste in bi potrebovala še precej informacij in podvprašanj ter odgovorov nanje, čutiti pa je, da je zelo zapleteno in da ste z otrokoma res v veliki stiski. Vi razmere vidite in doživljate tako kot ste jih opisali, bivša partnerka oz. mama otrok bi podala verjetno povsem drugačen pogled, otroka pa spet vsak svojega. To je razumljivo, saj vsi doživljamo in si interpretiramo stvari na nek svoj način, vprašanje pa je kakšne izkušnje imamo in koliko so predelane, ker na podlagi tega doživljamo realnost. Težko je razbrati neko objektivno in realno sliko in odkrivati kje in v čem so »popačenja« in« izkrivljanja«.

Vi ste zaskrbljeni za otroke in se počutite sami, neupoštevani in obupani, jasno pa prepoznavate stisko vaših otrok ter se kot skrben oče zelo trudite, da bi nekaj spremenili. Ob tem naletite na cel kup ovir, kar prebuja jezo in bes (??), morda pa tudi občutke nemoči, ki pa se jih da z delom na sebi preseči. Verjetno je v tem nek začarani krog in bi bilo dobro tudi terapevtsko delati na psihično-čustveni okrepitvi, razmejevanju odgovornosti, upravljanju s čustvi in še marsičem, seveda pa se mi zdi nujno najprej potrebno poskrbeti za osnovne strategije preživetja, za otroka, prehrano, finance. Ste se osebno obrnili na pomoč Karitasa, Rdečega križa in/ali kake druge humanitarne ustanove, Lions kluba...? Ne razumem zakaj niste upravičeni do brezplačne pravne pomoči, toda sama se ne bi pustila kar tako odgnati in bi poskusila še enkrat oz. morda še pri kom drugem.

Nimam ideje kako ste mislili stvari speljati, da bi obvestili širšo javnost. Sama bi skušala pred takšno izpostavitvijo še enkrat (ali večkrat ) vztrajno (morda tudi s pomočjo kake osebe ali institucije, ki ji lahko zaupate), na resno problematiko stvari opozoriti na drugačen način, s poglobljenimi pogovori na nivoju šolske svetovalne službe, razrednika, učiteljev, morda tudi ravnatelja, osebnega zdravnika otrok, svojega osebnega zdravnika, centra za socialno delo, predvsem pa se skušati pogovoriti tudi z vašo bivšo partnerko, mamo otrok. Vem, da je vse to zelo težko, morda zgleda kot nemogoče, toda z mislimi, da je treba reševati otroke, se da marsikaj. Zelo važno je na kakšen način in kako se stvari pove, s kakšnim tonom in s kakšni čustvenim razpoloženjem (npr. govorim o sebi, o svoji stiski, o stiski kot oče otrok, ki jim ne znam pomagati… ali obtožujem druge, krivim, se jezim med vrsticami…), kaj želim doseči (kakšen je cilj – delovati v dobrobit otrok). Pomembna je vztrajnost in prepoznavanje in razmejevanje odgovornosti, saj se pogosto v vse to vmešajo stari, nerazrešeni partnerski konflikti, pa tudi nerešene in boleče travme obeh partnerjev, pridobljene v izvornih družinah.

Bistveno se mi zdi zelo resno vzeti podhranjenost otrok – če tako opažajo tudi zdravstveni delavci in zdravniki - ali imate pisne izvide, kaj priporočajo zdravniki, so se o tem pogovorili z obema staršema in vama razložili situacijo in predvsem obema razložili kako ukrepati? Ste povedali otrokovim zdravnikom na kakšne težave naletite z bivšo partnerko/mamo otrok? Ste obvestili šolo o težavah, posebnih ukrepih in prosili za razumevanje in podporo pri spremljanju otrok? So se pogovorili z otrokoma in skušali odkriti, če se dogaja kaj posebnega glede prehranjevanja? Kako je s prehrano v šoli?

Omejevanje hrane je lahko hudo nasilje in glede na vaš opis situacije je to skrajno nesprejemljivo. Ker to vpliva na zdravje in so udeleženi otroci, je potrebno ukrepati. Potrebno bi bilo tudi psiho-fizično okrepiti otroka (npr. s pomočjo šolske psihologinje), da se ne bi bala povedati, da sta npr. lačna in si poiskati pomoč odraslih oz. si znati pomagati v različnih situacijah, tako v primeru prehranjevalnih navad kot tudi glede razvoja morebitnih motenj hranjenja (anoreksije…), odzivanja v primeru nasilja ipd .

Ne predstavljam si kako hudo je biti v vaši koži, lahko vas le skušam vsaj malo razumeti. Morda postajate vedno bolj jezni, napeti in razdraženi in vam zmanjkuje časa in energije za vse skupaj. Prav je, da še naprej skušate narediti vse, kar je v vaši moči, da poskrbite zase in za otroke. S pravnega vidika se sama žal ne spoznam. Rada bi vas tudi spodbudila, da mirno in odločno kot oče vztrajate, dokler ne boste nečesa dosegli in da ne odnehate, dokler se ne boste zmogli umiriti in začutiti, da ste nekaj premaknili in da so se lahko sprostili tudi otroci. Zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb in spoštovanje dostojanstva, kljub vašim drugačnim izkušnjam, ne bi smelo biti vprašanje. Vsekakor bi vam svetovala tudi podporo relacijskega terapevta, s pomočjo katerega bi lahko dosegli prepoznavanje in uvid v situacije, ki se vam dogajajo.

Veliko moči in poguma vam želim ter vse dobro.

Jerneja Dimec Bratina,
spec.zakonske in družinske terapije,
zakonska in družinska terapevtka

NOVO UPANJE,
individualne,zakonske in družinske terapije in izobraževanje,
Goriška cesta 17
5270 Ajdovščina
030/235 117
[email protected]
www.novoupanje.si
Facebook: https://www.facebook.com/terapije.novo.upanje/

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Stran 1 od 1
Na vrh