Bullying – povprašajte malo svoje otroke kaj počnejo v šoli
Sedaj na začetku leta mislim, da je dobro da se odpre takšna tema. Jaz mislim, da bi starši lahko bili ključni pri zaustavitvi bullyinga v šoli. Ponavadi je tako, da so v razredu 2-3 učenci, ki so tarča posmehovanja, bullyinga celega razreda. Tako, da sem prepričana, da je mogoče prav eden izmed vaših otrok bully, pa tega sploh ne boste nikoli opazili, ker o tem otroci doma ne govorijo.
Še en video, da malo obudite spomin kako sploh to zgleda (ok sem vzela skrajen primer iz Kitajske, ampak tudi v Sloveniji se dogajajo takšne stvari)
https://www.liveleak.com/view?i=5c1_1434997884
Dajte včasih malo vprašat svoje otroke doma kaj glede tega, ker lahko prav VAŠI otroci v tem trenutku nekomu uničujejo življenje.
A veš da otrok, ki to res počne – pod nobenim pogojem ne bi tega doma priznal?
Govorim seveda o dokaj normalnih družinah., ne tistih, kje se že starša hvalita z nasiljem in podobnimi izpadi.
Zato se glede tega bolj zanašam (poleg svojega občutka) na druge starše, da bi nama povedali, če bi se kaj zgodilo / dogajalo.
Misliš, da taki bully otroci sploh komunicirajo (še) s starši na tak način, da bi se lahko vsedli dol in pogovorii? Pri 13ih 14ih je vlak odpeljal za take……Take otroke vgaja in vzgoji ponavadi kar ulica in medmrežje, pa bližnji kafiči, ker se bolj malo vidijo s starši iz takšnih ali drugačnih razlogov( ločeni starši, odsotnost, pa tudi po zaporih so kakšni očetje)- vsaj tiste v zadnji triadi OŠ. Taki otroci ponavadi niso ravno ljubljeni za štirimi zidovi. Žalostno, a resnično.
To je res, ampak ponavadi se ve kdo je tista tarča razreda. Tudi starši velikokrat to vedo pa se sploh ne zmenijo ker to pač ni njihov otrok ali pa molčijo. In tko kot je avtorica napisala, ponavadi cel razred po malo sodeluje pri tem bullyingu. Tako da, če vsaj vprašaš otroka kdo je ta glavn bully bo potem kaj več povedal.
Pri sinu v razredu, je največji težak najmanjši in najmlajši, sine profesorja na najprestižnejši gimnaziji v našem mestu in ja, okol sebe ima zbrane 3 modelčke s slabo samopodobo, ki terorizirajo razred in šolo.
Ni zelo ekstremno, je pa zelo moteče in tudi za učence zelo frustrujajoče.
Ko so se spravili na mojega sina (na srečo je po določenem času, ko smo videli da nekaj ne štima, doma povedal kje je težava), je šel mož v šolo k razredničarki, zahteval red, ona ga je naredila in vse je bilo bolje.
Zdaj te učiteljice na šoli ni več, reda v zvezi s to bando v resnici ne zna delat nihče (oz. se noben od učiteljev noče s tem ukvarjat), mularija je starejša, močnejša in še bolj pogumna.
Mojega sina pa na srečo pusti pri miru.
Bodite pozorni na svoje otroke, velik se pogovarjajte o času, ki ga preživijo v šoli, ne samo o učni snovi ampak o odnosih, med otroki in učitelji. Ko se otroci odprejo in začnejo govorit, izveste marsikaj, se splača.
na kitajskem pa si ne bi želela nikoli rodit, verjetno tam si prepuščen samemu sebi. Znajo pa bit punce še bolj zlobne kar je vidno na tem posnetku.
[/quote]
ni ti treba na kitajsko it, pr nas je še huje
Se ne spomniš kako sta tista dva mladca prenašala nasilje v živo na netu in vrstnika pretepla do smrti….
Pri nas je to delal cel razred, eni malo bolj zavzeto, drugi manj. Starši o tem niso imeli pojma, tudi nam se ni zdelo nič posebnega, kaj šele, da bi se zavedali, da delamo s tem kaj napačnega. Potem pa se je ena učiteljica usedla z nami in nam prijazno, s človeškega vidika razložila, zakaj se to ne dela. Pojasnila nam je celo zgodovino tega otroka. Jokali smo. Nikoli in nikdar mu ni nihče več rekel žal besede!
Za bullyjing, o kakšnem je tukaj govora, so še zmeraj prvi naslov učitelji, ker ga edini opazijo. Če ga hočejo.
Mislim da smo v privi vrsti za preprečitev takšnega in drugačnega naslijla med vsrtniki odgovorni starši in učitelji. Učitelji, bi naj relativno hitro to tudi opazili,če le gledajo z otprtimi očmi in niso v šoli le zato da odpredavajo svoje. Starši pa bi se že od malega morali z otroci pogovarjati in bi tako lažje videli spremembe. Pa seveda otrok ne bo sam priznal da so enemu nekaj delali. Ampak počasi pa lahko tudi sestavljanko sestavi. En dan pove nekaj drugi pa nekaj.
Pri nas sem jaz tako v 3. razredu ugotovila da se med drugim tudi moj sin spravlja na enega sošolca. Se sinu nise povedala kako težko življenje ima ta sošolec doma. Sva se pa pogovorjala o tem kako se obnaša kaj se sme in kaj ne kako se razmišlja s svojo glavo in ne z glavo tistega ki misli da je glavna faca v razredu.
Vse sem povedala tudi razredničarki, kateri so ti fantje in naj bo bolj pozorna na njih. Saj vem kdo bo rekel narejeno premalo drugi pa saj ni nič takega saj niti ni šlo za fizično nasilje.
Meni pa je pomembno da moji otroci ločijo kaj je prav in kaj narobe in da ni nujno da je nekaj prav če to počne ”faca” razreda ali šole.
Ponavadi se otrok od nekod nauči, posnema, tako dobrih kot slabih stvari.
In tudi bullyinga.
Tako, da to kar pišeš, je žal brez pomena.
Bullying tega otroka, ki je bully v šoli, poteka po vsej verjetnosti doma, ga zatira fotr, ali mama, ali oba, ali pa fotr mamo ali obratno.
In ker se je staršem najtežje postavit po robu, saj naj bi ti ravno oni bili zgled, vzor, podpora, varnost in ne ravno vse kontra, koncev otrok izbere vzorec agresorja-bullya in zatira, preslikava frustracije na mlajše in šibkejše sovrstnike.