Forum: Partnerska in družinska posvetovalnica

Strokovna pomoč družinam, partnerjem in posameznikom v osebnih stiskah in težavah v odnosih ter staršem pri vzgoji otrok.

Nasilje s strani partnerja

Odgovori Nova tema
Default avatar martina79 1 Sep 2017 13:18

Prosim vas za vaše izkušnje in mnenja..
:)

Že tretje leto živim s svojim partnerjem (skupaj z mojo 12 letno hcerko) - v mojem stanovanju. Prvo leto je bilo kot v nebesih, nikoli nič ni bilo problem, vse je bilo res lepo, uživali smo v zivljenju, druženju, pogovorih, praznikih, skupnih vecerih, športu, družabnih igrah... Skratka vse kar sem si kadarkoli želela. Čustven, pozoren, neverjetno prijazen.

Partner je bil kot med in mleko do mene in do moje hcerke. Ugodil je vsem mojih željam še preden sem jih izrekla, pomagal v gospodinjstvu, bil pravi kavalir..

Po cca enem letu so se začele težave, zaradi tega ker ni plačeval obveznosti do države (ima s.p.) mu je davčna zablokirala račune. Takrat mi je obljubil da bo delal več in da bo dolg v roku treh mesecev odplačan. Delal je manj oz nič in po 12 mesecih dolg še vedno ni v celoti odplačan.. V tem času je bil skoraj ves cas doma na kavcu, zacelo ga je motiti vse, moja vzgoja, moj tesen odnos s hcerko, moja domnevna neredoljubnost, postal je zaljiv in vzkipljiv in nesramen. Večkrat me je zmerjal in poniževal... Grob je bil na momente tudi do hčerke, kadar ni takoj pospravila za seboj ali pa kadar ni bilo po njegovem. Rekel je da se mu gnusim, da se mu gnusi ženska rasa, da sem mu odrazala "jaj**", da sem slaba mama, da hcerke nisem ničesar naučila, da sem ji slab vzor.. (kar resnični ni res, sem preskrbna mama) da sem slaba partnerica, da je nezadovoljen in nesrecen... Ker je enkrat na mozi ostala posodica od kosmičev jo je agresivno vrgel na balkon in namenoma razbil, češ da bo pa on pospravljal če midve me bova, če hočeva da je on najina služkinja. Enkrat je skoraj razbil vrata koplanice kamor sem se umaknila pred zmerjanjem.. Poskodoval je omarico v kopalnici... Enkrat je bil do mene fizično nasilen, vlekel me je za roke in noge in me na vsak način želel na silo spraviti iz avta. Kricala sem da me boli in naj me pusti na miru pa je odnehal šele po parih minutah. Se vsaj tri tedne me je bolelo v hrbtu.

Vsakič ko se je po tem ko je šel preko meje pomiril sem se z njim poskusila pogovoriti in mu dala jasno vedeti, da tega ne sme početi in da bo moral oditi, če se bodo stvari nadaljevale. Imel je zelo teško otroštvo (nasilje, alkoholizem, varanje, poniževanje, zakon brez ljubezni, otroštvo brez ljubezni) Ima slabo samopodobo in veliko bolečih vzorcev, katerih se zaveda kadar je v normalnem stanju.

Problem v vezi je bilo tudi ljubosumje. In velik problem je bilo ker je popolnoma padel ven iz sebe, če si nisem želela spolnosti (utrujenost, ali pač ni bilo želje vsak dan) takrat me je zalil in zmerjal, poniževal in izrekal stavke v smislu: "naj ti pič** splesni, poiskal si bom eno za pof***.."
Njegovi izbruhi iz različnih vzrokov so si vedno ciklično sledili, najprej dolgo obdobje blaženosti in potem počasi nelagodje, napetost, nemir, agresija in potem spet dolgo obdobje totalnih nebes..

V casu njegove blokade smo živeli skoraj izključno iz mojih prilivov in izposoditi sem si bila primorana od prijateljic da smo lahko pokrili racune. Zaradi tega se je počutil slabo, in nesposobnega in to je vpivalo na njegovo produktivnost in najin odnos. Scasoma sem postajala nerazumevajoča in v stresu in bilo je vec in vec prepirov.

Po enem letu sem v dolgovih, on se v tem času ni zaktivral da bi delal, dolgujem upravniku, elektru..

Ker je verbalno in psihično nasilje preraslo v telesno - sem mu dala jasno vedeti da je konec, da se mora odseliti v najkrajšem možnem času in da za naju ni več prihodnosti.

Potednu dni - ko je postalo jasno da ni vec možno nadaljevati in da mislim resno se je popolnoma spremenil. POPOLNOMA. Ponovno je tak kot prvo leto. Trdi da je naredil veliko napako, da me neopisljivo ljubi, da bo naredil VSE kar se da da popravi odno in mi obljublja gradove v oblakih.

JAZ VZTRAJAM naj se odseli on mi očita da nisem fer ker mu ne dam še ene priložnosti da mi pokaze da je popolnoma drugačen. Prosi in prosi in me vsakodnevno prepričuje in se trudi in mi nosi vodo in hrano in rože itd itd...Vse stvari ima že v kovčkih in potovalkah, išče si sobo - saj za stanovanje nima denarja, domov na kmetijo pa ne želi.

Jaz ne verjamem da bi njegova dobrota trajala dlje od leta dni, ne želim ga več ob sebi in hčerki, ker vpliva na moje in njeno življenje. Ali ima katera izkušnje da so se taki ljudje spremenili, delali na sebi in premagali vzorce iz otroštva in nasilje zamenjali s cim drugim - športom.. ?

Verjetno bo trajalo še par tednov da si nekaj najde, saj večina ljudi želi v stanovanje z več sobami, ki se oddajajo posamezno študente in študentke in ne odraslih moških.

Problem je tudi, ker delava skupaj in se bova tedensko videvala tudi vnaprej, želim si ohraniti kolikor toliko normalen posloven odnos. Ne želim da se na mrtvo skregava in da ga spakiram pred vrata takoj ta trenutek, čeprav imam že vsega poln kufer.

Imate kakšen nasvet kako vse skupaj zapeljati na kar se le da normalen način?
Pa ne mi prosim napisat da sem neumna ker ga se toleriram doma in čakam da odide na lep način. Malo se tudi bojim da me bo pustil samo z vsemi dolgovi nastalimi zaradi njega..

:)

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar JanaLavtizar 3 Sep 2017 16:51

Spoštovani,

kljub vašemu umirjenemu načinu in čeprav ste se potrudili, da situacijo opišete kolikor je mogoče objektivno in racionalno, je ob branju vašega pisma mogoče čutiti ogromno strahu, tesnobe, prezira in besa, pod njimi pa tudi nepopisne žalosti zaradi zavrženosti, zapuščenosti. Niti na kraj pameti mi ne pade, da bi vas imela za neumno – nasprotno, zdite se mi razumna in razgledana oseba; ampak drogi, ki ste jo »jemali« celo prvo leto – občutku popolne ljubljenosti, se je skoraj nemogoče upreti: kdor se mu lahko, naj prvi vrže kamen, če se svetopisemsko izrazim.

Kot se je vaš partner kot otrok dodobra preobjedel občutkov zavrženosti in ničvrednosti, jih predaja naprej. Dokler vas je lahko finančno in drugače izkoriščal, ste bili v redu, zdaj je izžel vaše zaloge (plus izposojen denar) in mu je ostalo samo še začasno bivališče pri vas. Čudila bi se, če vas ne bi pustil z dolgovi. Pomembno pa je, da se jasno zaveste, da vzrok za to niso zunanje okoliščine, ampak njegov vzorec, ki ga v življenju ves čas ponavlja in bi ga pretrgal samo, če bi se motivirano lotil dela na sebi, skratka terapije, vsekakor na prvem mestu skupinske. Seveda je še čas, da mu to predlagate oziroma mu postavite ultimat. Zakaj?

Na prvem mestu zato, ker ste kot mama dolžni zaščititi mladoletno hčerko ne le pred nasilnostjo odraslega moškega, pred katerim se pri 12 letih ne more sama braniti, ampak tudi zato, ker ji že več kot eno leto dajete zgled, kako se pustiti manipulirati, goljufati in psihično ter fizično zlorabljati. Moj namen ni, da bi vam zbujala občutke krivde – nasprotno, saj so takšni občutki samo obramba pred tem, da bi človek kaj ukrenil. Torej se kvečjemu sami sebi opravičite, takoj nato pa še v tem trenutku ukrenite vse, da zaščitite sebe in otroka. Ljudje, kot je vaš partner, znajo z izjemnim instinktom natančno izbirati svoje »žrtve«; takšne, ki mu bodo »posojale« denar (ki ga ne bo nikoli vrnil), ki bodo imele večno razumevanje za njegovo vedno znova nefunkcionalno vedenje, ker je pač nekako žrtev težkega otroštva; ki bodo tudi na koncu še upale, da bi se situacijo dalo »zapeljati normalno«. Ne bodo šle na policijo, ker so bile OGOLJUFANE in žrtve NASILJA; vsem bodo prikrivale, kaj se dogaja v resnici. Ne bodo si upale preprosto postaviti ljubimčeve prtljage pred vrata in zamenjati ključavnico – brez besed, ker dejanja v tem primeru pač povedo več in ker vam ni treba razlagati, utemeljevati, groziti ... ker je brez pomena. Bojim se, da vaša popustljivost in taktiziranje ne bosta povrnila vaših dolgov.

Hvala, ker ste pisali na forum. Ne le da ste s tem storili nekaj zase in za otroka, ampak ste, čeprav anonimno, povedali zgodbo, iz katere se bo, če bo hotel in zmogel, kdo tudi kaj naučil. Obenem boste, če kaj poznam ta forum, dobili nekaj koristnih in neposredno povedanih mnenj. Upoštevajte jih! Kajti tudi sami morate kaj storiti, da se opremite z več pozornosti in čuječnosti v odnosih; da predvsem bolje spoznate sami sebe in svoje ravnanje. Obrnite se na Društvo za nenasilno komunikacijo ali Žensko svetovalnico, kjer vam bodo svetovali, kako ravnajte, in vam predlagali ustrezno terapevtsko skupino. Zadrega je odveč – tam se vsi srečujejo z enakimi ali zelo podobnimi problemi. Kot sem že večkrat povedala, moč skupine je izredna, nezamenljiva. Pomaga razkrojiti sram in občutke krivde in začutiti v sebi moč, ki je še niste poznali. Nobenega razloga nimate, da bi se morali s to situacijo spopadati sami, in vse razloge, da se okrepite in začnete bojevati – ne proti partnerju ali komurkoli, ampak zase.

Prosim, začnite zaupati vase. Vredni ste več, kot ste se počutili kadarkoli v življenju. Začnite to vrednost živeti. Za začetek vam je treba samo narediti naslednji korak.

Srečno!

Jana Lavtižar, spec. ZDT,
zakonska in družinska terapevtka

[email protected]
040/523-787
www.janalavtizar.com

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar žarna 3 Sep 2017 21:09

Na bolje se lahko spremeni tudi v podnajemniški sobi, ni treba, da je to pri tebi.

A če bi dejansko hotel kaj spremeniti in preseči svoje vzorce, bi moral na terapijo, to pa stane. Ne vem, ali na društvu za nenasilno komunikacijo brezplačno delajo z nasilneži - lahko bi šel vsa tja.

Iskreno povedano - ne, ne verjamem, da se takšni ljudje spremenijo zgolj po tem ključu, da dobijo še eno priložnost in obljubijo, da se bodo spremenili.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Pikacrta 5 Sep 2017 08:46

Pozdravljena. Lepo si opisala celotno dogajanje in vesela sem, da si se odlocila vztrajati pri svoji odlocitvi, da tipu ne das vec sanse!! Strokovnjakinja je zadela v nulo, nimam kaj dodat. Vseeno pa bom se nekaj :)

Oseba, ki se je sposobna POPOLNOMA spremeniti v tako kratkem casu, meni da vedet, da gre za manipulatorja in igralca. Ce je na zacetku bilo vse bozansko in kar malo neresnicno, je bilo to zato, ker je IGRAL. Ni prihajalo od njegovega srca, iskreno, ampak se je tako naucil, ker pali in ker je dosegel kar je hotel: resno zvezo z zensko, skupno zivljenje. Zakaj tako mislim? Ce bi bil on iskren in res tak, te ne bi DVE LETI maltretiral in se obnasal kot manijak, ampak bi se streznil, vzel tvoje prosnje in svarila zares in zacel delat na sebi.

Kog je rekla Lavtizarjeva, vsak odrasli mora delat na sebi ne glede na otrostvo, ki ga je imel. Vsak mora, ce vidi da mu to skodi v odnosih, zacet delat na preseganju lastnih vzorcev in preoblikovanju lastnih odzivov. Ta moski tega ni pocel, ampak se je dobesedno izzivljal nad tabo, ipam da se na tvojo hcerko ni, je bila pa vseeno prica.

Mislim da z lepo besedo ne bos dalec prisla. Saj je jasno da te sploh ne uposteva! Prej te ni, ko si vpila da te boli, naj neha, in zdaj te ne, ko si rekla, da noces vec ziveti z njim in naj se odseli. Sploh te ne poslusa in kar goni svoje in moleduje. Postavit pred frata in zamenjat kljucavnico.

Se en nasvet: pozabi na denar, ko ti ga dolguje, sicer bo to postalo se ena stvar mahinacije in manipulacije. Pozri ta dolg in raje potegni crto in zivi dalje. Ce delata skupaj, naj bo vse striktno sluzbeno. Ce le mogoce, se tudi v sluzbenem casu z njim ne pogovarjaj kje na samem, vedno v druzbi.

Zelim ti vso sreco in da bi zmogla tolilo poguma se naprej, da zascitos svoj in hcerkin dusevni mir.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar martina79 9 Sep 2017 14:25

Najlepša hvala vsem za napisane besede. Vse kar ste napisale mi veliko pomeni :)
Obrnila sem se že na društvo za nenasilno komunikacijo in pričakujem njihov klic, želim se seveda udeležiti vsega, kar mi lahko pomaga, da se mi kaj podobnega ne ponovi več in da pridem nazaj k sebi..

Partner je še vedno pri meni, aktivno stanovanja še vedno ni začel iskati.. 15. bo prejel priliv in obljubil mi je da bo poravnal polovico dolga elektrike in polovico dolga do upravnika, skupaj ta polovica znaša skoraj 600€. In da se bo takrat tudi izselil. Do takrat bom še počakala potem pa ga res postavila pred vrata in zamenjala ključavnico, če ne bo odšel sam.

Prav ste začutila, da je v meni veliko preveč strahu, tesnobe, prezira besa in predvsem žalosti.. Samopodoba je skrhana, kvaliteto mojega materinstva nehote postavljam pod vprašaj, želo sem postala vzkipljiva in živčna, neproduktivna, brez volje..

Vem, da bom zadihala, ko se bo odselil in začela počasi graditi nazaj vse kar je podrto..
Bojim se res kako bom sama poravnala nastale dolgove.. To me res skrbi.

Hvala še enkrat za vse napisano..
:)

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Pikacrta 9 Sep 2017 16:19

Glede dolgov: a vam lahko kdo, ki mu zaupate, priskoci na pomoc? Mama, oce, sestra, kaksna dobra prijateljica? Ne vem, kako je z izterjavo dolgov, glede na to da je zivel pir tebi in ni placeval racunov. Zarna, mogoce ti kaj vec ves o pravnih zadevah? Se mi zdi, da si o podobne ze nekje komentirala.

Meni se sicer zdi, da si tale moski samo kupuje cas, s tem ko je rekel da pocakaj na 15.v mesecu. Stanovanja se ni nasel, potem pa ga bo v 24urah ali spet racuna na tvojo mehko in naivno srce? Dolgove ti lahko poplaca tudi preseljen. So vse njegove stvari se vedno v omarah in na policah?

Cimprej se ga znebi (postavi pred vrata), hcerki se je zacela sola in bo tudi zanjo postala ta situacija bolj nevzdrzna kot je bila ko je bila na pocitnicah.

A imas kaksnega moskega ali gajstno zensko, ki bi bil/bila ob tebi, ko bos selila tega tipa? Se lahko komu zaupas?

Super da si se obrnila na drustvo za nenasilno komunikacijo. Kaj pa na Zensko svetovalnico?

Zelim ti vse dobro in se kaj se oglasi.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar žarna 11 Sep 2017 17:28

Terjajo tistega, čigar ime je na položnicah.

Mogoče se lahko dogovoriš za obročno odplačevanje - še vedno je firmam to lažje kot vlagati izvršbe oziroma časovno jih tako ali tako pride tam tam.

Ali je to ves dolg, torej 1200 evrov? Vem, da je zate veliko, tudi zame bi bilo, ni pa to neobvladljiva vsota (če nič drugega, ti bo po njegovi izselitvi ostalo več denarja, ker ti ne bo več treba njega podpirat). Če upravnik in elektro ne pristaneta na obroke, si skušaj od koga izposoditi. Ni treba, da od ene osebe, lahko na več koncih po sto evrov, se mi zdi, da se to včasih lažje izide. Ne vem, ali si upravičena morda do izredne socialne pomoči v enkratnem znesku - to si moraš malo pogledati pravila itd. Midve s prijateljico sva včasih recimo naredili tako, če je ena od naju rabila manjši znesek gotovine, da je recimo kupila nekaj zame na kartico, jaz pa sem ji dala gotovino, in so ji trgali naslednji mesec. Nekaj tednov se včasih da pridobit na ta način. Še ena varianta, če imaš npr. Mastercard (ne vem, ali je pri Visi isto), da kupiš na več obrokov nekaj večjega, kar nekdo potrebuje, in je mislil sicer skeširat oziroma vzet v enkratnem znesku. Tebi da denar, ti pa potem odplačuješ po obrokih. To je popolnoma varno za obe strani in posojilodajalec nima kaj izgubit.

Ampak pokliči upnike takoj jutri! Ne čakaj na izvršbo, opomine, itd. Več kot ne ti ne morejo reči.

Želim ti veliko poguma in odločnosti ... Zase lahko pokličeš v že omenjeno Žensko svetovalnico ali SOS telefon.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar direktni 15 Sep 2017 17:35

kaj,nasilen do tebe in do tvoje hčerke,ki nima nobene veze z njim,kaj še čakaš odjebi ga takoj in prijavi nasilje na sodišču
sem moški in niti na pametmi ne pride,podobnega
želim ti vso srečo

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Stran 1 od 1
Na vrh