Med.Over.Net

Ločitev, nezvestoba in varanje

Odgovarjajo: Boštjan Topovšek, Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja • Mirjana Frankovič, specializantka TA psihoterapije, doktorandka SFU Dunaj

Ločitev je predvsem čustven proces, ki se ne zgodi od danes na jutri. Veliko ljudi se z njo vsakodnevno spopada. Kakšne so vaše izkušnje? Kakšne so vaše težave?

Boštjan Topovšek , Supervizant telesne psihoterapije Core Energetics, Mojster Coach Nevrolingvističnega programiranja

Bostjan_Topovsek

Mirjana Frankovič , specializantka TA psihoterapije, doktorandka SFU Dunaj

MirjanaFrankovic

Ostati v zvezi zaradi otroka, ali odditi?

Default avatar

skrben_foter

Pozdravljeni,
Pred mano je verjetno najtežja odločitev v mojem življenju, zato mi bo vsak nasvet zelo koristil.

Z partnerko sva skupaj 15 let. Imava otroka, ki je že skoraj dopolnih 4 leta. Do rojstva otroka sva še nekako shajala. Res je, da sva se vedno prepirala zaradi malenkosti, ampak vedno nekako pobotala in si rekla dajva še probat. Ker nisva bila več rosno mlada, se je trebalo odločiti, ali bova imela otroka ali ne. Spočela sva otroka in upala, da bo po rojstvu vse boljše. Bilo je ravno nasprotno. Vse sva podredila otroku, zanemarila pa najin odnos. Saj na začetku razumeš, da je bil porod naporen in se je v njenem telesu marsikaj spremenilo. Potem pa minevajo mesci, leta... Začneš se spraševati, kaj je narobe. Si skrben, pozoren, vedno daješ prednost njima, v glavnem vse narediš za partnerko in otroka, ampak kar naenkrat je vse narobe. Ni več poljubov, objemov, kaj šele kaj drugega. Hotel sem ji pomagati, se pogovoriti glede tega, ampak nikoli se o tem ni hotela pogovarjati. Vedno sem dobil odgovor, da so to brezvezni pogovori. Ko sem jo želel poljubiti, mi je odgovorila žaljivo, niti objeti se več ni želela. Začela je žaliti, me zaničevati, govoriti kako imajo vse njene prijateljice dobre može, ona pa ne. Celo take, da si ona najde za vogalom 100x boljšega moškega, da se ji gabim, da ji gre na kozlanje ko me gleda, pa še bi lahko našteval... Pa da ne boste mislimi, sam zelo izobražen človek, urejen, postaven, imam dobro službo in dobro zaslužim. Prišla sva tako daleč, da niti več nisem smel iti na pijačo z sodelavci ali prijatelji, ne na nogomet, že ko sem šel kolesarit je bil problem. Vedno je bila njena pripomba, da bo otrok sam in naj bom z njim. Začela mi je celo groziti, da če recimo grem na nogomet, da mi več ni treba priti domov in stvari te bodo čakale na pragu. Imel sem naporna obdobja v službi in če se prišel eno uro pozneje domov je bil takoj prepir. En čas to nekako toleriraš, potem se pa začneš spreševati, kaj delaš narobe, sem res tako slab človek, si res zaslužim to, da zvečer ko si želiš nekaj lepega, dobiš kreg zaradi popolnoma nepomembnih stvari. Poskušaš se pogovoriti, ampak še pogovor je problem. Pravi da ni časa; da če mi kaj ne paše, so mi vrata odpra; da ji otrok vse pomeni in da mene ne rabi. Pa sem obupal nad vsem tem in si nekako naredil plan, da bom spakiral in odšel. Začel sem z iskanjem stanovanja. Celo opozoril sem jo, da si iščem stanovanje, ampak me je ignorirala. Začel sem ignorirati njene grožnje in začel hoditi malo več s prijatelji in sodelavci. In tako sem po naključju spoznal eno super žensko. Povedal sem ji za mojo situacijo in me je takoj nekako razumela. Šla sva nekajkrat na pijačo in se zaljubila en v drugega. Vseeno sva držala neko distanco. Našel sem si stanovanje in se počasi začel seliti. Potem pa je moja partnerka kar naenkrat spregledala. Za vse ji je bilo žal in da ne bo več taka do mene. Da bo vse naredila za mene, samo da naj ostanem. Seveda ji več nič nisem verjel, krr mi je to že 100x obljubila in vedno je bilo isto oz. še slabše. Ko je videla, da tokrat pa res mislim resno, me je začela izsiljevati glede otroka. Če oddidem, ga nikoli več ne bom videl. Celo grozila je, da bo ubila otroka in sebe. Sicer potem, ko sem rekel, da jo bom prijavim na CSD se je takoj umirila in opravičila, da tega ni resno mislila. Zdaj ko vidi, da odhajam, je cist drugačna. Vse bi naredila za mene, kar naenkrat si zeli poljubov, objemov in še kaj več. Ampak v meni pa ni več nekih čustev do nje. Preveč je bilo grdih besed in dejanj, da bi to lahko samo tako pozabil.

Z mojim sinom, vsa ena na drugega zelo navezana. Verjetno je celo bolj navezan na mene kot na njo. Saj tudi cele popoldneve preživeva skupaj. Srce me bilo, ko pomislim na to, da mogoče ga nekaj časa ne bom videl, mogoče celo nikoli več.

Kaj vi mislite, kaj naj naredim? Naj se sprijaznim s partnerko in sva skupaj samo zarad otroka? Naj pozabim mojo novo simpatijo, za katero mislim da je moja sanjska ženska? Naj ji priznam, da imam drugo? Želim si deljeno skrbništvo, ona želi popolno in da nimava z otrokom nobenih stikov. Lahko to doseže oz. koliko šans je, da dobim jaz deljeno skrbništvo. Vsemu se mislim odpovedati in stanovanje bi ji čist odstopil, ceprav je bila to velika investicija. Samo da mi da deljeno skrbništvo.

Hvala za odgovore že vnaprej.
Default avatar

Stepni_Volk

Motivira vas krivda. Iz te pozicije boste težko našli "sanjsko partnerko".

Škodljiv partnerski odnos, pa glej ga zlomka škodi tudi otroku.. pa ne glede na to kako vrhunska igralca, pretvarjalca sta starša.

Da bi lahko sploh zaživeli se morate soočiti z osnovnim problemom: krivdo.
Če zmorete oditi, pri tem poskrbeti zase (tožba za ločitev in deljeno skrbništvo), je to, prvi korak.
Dokler boste čutili krivdo do otroka, bivše partnerke.. bo krivda našla pot tudi v nova partnerstva.

Terapija je najbolj smiseln drugi korak, če ne že kar prvi.
Default avatar

mancabe

Skrben_foter lepo pozdravljen,

očitno med vama s partnerko ni več prave harmonije, zato nima smisla vztrajati ob njej. Kot oče imaš seveda določene pravice, med njimi tudi pravico do stikov s svojim sinom.

Pravno boš stike in skrbništvo brez dvoma dosegel, dejansko pa ti poznaš partnerko v takšni meri, da lahko presodiš, ali ti bo pustila, da boš otroka videval, ali se ti bo maščevala in bo otroka iz dneva v dan ščuvala proti tebi in ti ga nazadnje odtujila. Osebno poznam primere, ko so ženske svoje življenje posvetile temu, da so otroke odtujevale in ščuvale, kar je pri majhnih otrocih precej enostavno, ker so zelo sugestibilni.

Ti veš, koliko je otrok navezan na njo in nate. Presodi, ali bi lahko dosegla, da bi te začel otrok zavračati in odklanjati stike s teboj. Le to je namreč prava bojazen v primeru, če se odločiš za razvezo in formalno ureditev skrbništva in stikov z otrokom.

Vse dobro,

M.
Default avatar

BTDT

Dragi skrben_foter!

Na pisanje Stepnega Volka bi dodal le še nekaj mojih sumov...
Tvoja žena ima verjetno precejšnje težave s svojo psiho, morda bi lahko šlo za MOM/NOM motnjo. Če želiš o tem izvedeti kaj več, si preberi tule: viewforum.php?f=465 ...kjer je kar nekaj zapisov o situacijah podobnih tvoji.

Če od tvojega pisanja odvzamem del, ki govori o novi ljubezni, sem bil sam v podobni, a ne tako hudi situaciji kot ti.
Svetujem ti - ne ostani s tako osebo samo zaradi otroka, ker bo prav zanj bolje, da ne bo odraščal v toksičnem odnosu mame zatiralke in očeta z upognjeno hrbtenico.
Kolikor sem dojel si samostojna in uspešna oseba in tak bodi tudi v odnosu do sedanje in morebitne nove partnerke. Ne pusti si odvzeti reči, ki ti polnijo baterije, ne popuščaj partnerki pri tem. Sem in tja pride sicer do situacije, ko se moraš odpovedati hobijem, rekreaciji, a to so le situacije, ko bi člani tvoje družine utrpeli večjo škodo.
Če se boš odločal za ločitev pa ti polagam na srce:
Ddobi si dobrega odvetnika za ločitve. Na ločitev se pripravi temeljito. Pojdi na terapijo, če ne zaradi drugega, zaradi samega sebe. To ti bo koristilo tudi ob morebitni težji ločitvi in v boju za stike z otrokom. Tvoj cilj naj bo deljeno skrbništvo, ker bo od tega otrok imel še največ, sploh pa če je mati toksična osebnost in boš moral biti ti tisti, ki bo blažil posledice njenih izpadov.
Predlagaj pravično razdelitev premoženja in ne popuščaj pri tem zaradi "dobrobiti otroka". Razloga za to sta dva. Prvi je lik očeta s trdno in pravično osebnostjo. Kot tak boš lahko vzor otroku. Copatast in podložen oče je otroku težko dober vzor. Drugi razlog pa je v bistvu podpora prvemu - če boš po ločitvi imel težave s financami, se ti bo to vrnilo kot bumerang, ker otroku ne boš mogel nuditi tistega, kar mu pripada in to zna manipulativna mati izkoristiti.
Nikoli, prav nikoli pa ne rešuj problemov preko otroka in nikoli ne omalovažuj otrokove matere. Lahko sicer opozoriš na njena neprimerna dejanja, a o tem ne sodi ti, naj si otrok ustvari sliko sam in naj sam presodi. Otroku bodi bober oče, nič več in nič manj.
Default avatar

Daj si možnost

Kot so ti že svetovali, poskrbi najprej zase in se odseli, potem se bojuj za otroka. Verjemi vase. Do zdaj si že ugotovil, da nisi tako slab, zdaj ugotovi še, da si v redu. Tvoja nova simpatija bi najbrž rekla, da si čudovit moški (in drugi bi rekli, da te idealizira, ker ne izpolnjuješ vseh teoretičnih kriterijev za oznako). V letih takšne zveze zlahka izgubiš občutek za pravilnost svojih ravnanj in za lastno vrednost, kar pa nikakor ne pomeni, da je nimaš. Izkoristi pogled nove ženske nase za to, da boš v sebi našel in videl tisto dobro, ki je v tebi, verjel vase in postal zadovoljen v svoji koži. Tako boš tudi najboljši zgled otroku in ga bo mama težje obrnila proti tebi.

Če tvoja nova simpatija tvojo zgodbo pozna, potem razume, da bo razhod s sabo prinesel tudi določene posledice, ki bi vsaj na začetku lahko vplivale na vajini odnos (bivša vama najbrž zlahka ne bo dala miru, sploh če boš v novi vezi srečen, ti boš imel težave s krivdo, ker si "zapustil" otroka, ne glede na vse morda tudi do bivše, ki je bila toliko let del tvojega življenja in še zdaj pritiska nate, da bi ostal, če že ne boš, pa te skuša za popotnico vsaj napolniti s čim težjimi občutki krivde ...). Z novo žensko vama je najbrž jasno tudi, da so vode življenja včasih hudičevo razburkane, ampak da bosta prebrodila tudi viharje, če bosta barko krmarila skupaj.

Vsak je sam odgovoren za svoje življenje. Ti si odgovoren za to, da najdeš v sebi toliko ljubezni do sebe, da zbereš moč, se bojuješ zase in za otroka ter si ustvariš lepše življenje. Kaj bo s svojim življenjem naredila tvoja zdaj še partnerka, je njena odgovornost. Tvoja nova simpatija pa je odgovorna za to, da vidi tudi sence, ne le svetlobo, in ti ne obljublja nečesa, česar ti ne bo mogla dati. Ampak ta del je najbrž predvidela že takrat, ko je začela spoznavati tvojo zgodbo, in je sprotno preizpraševala tako svoja čustva kot svoje odzive. Če ostaja ob tebi, ostaja ob tebi takšnem, kakršen si. In če te vidi in si zanjo moški njenega srca, potem lahko verjameš, da je tudi ona zaljubljena vate kot ti v njo.

Končna odločitev je tvoja, pa vendar: daj si možnost za drugačno, lepše življenje in daj jo svojemu otroku, ko bo videl, da je to mogoče. Za tvojo partnerko je vse to le igra, v kateri je bore malo iskrenih čustev in ogromno želje po zmagi.
Default avatar

Booboo

V taki zvezi kot si jo opisal,ne mores ziveti. Pa tudi za otroka je vse prej kot dobro.
Tvoja partnerka je najverjetneje koncno sprevidela, da mislis rrsno. Iz tvojega pisanja je razvidno,da je sama prignala situacijo do nevzdrznega. Ne bom je sodila. Nekatete zenske se z rojstvom otroka zelo spremenijo. Zdaj, ko je zaznala,da gre veza h koncu, je "baje" pripravljena se spremeniti. Ne bo se spremenila. Ne pricakuj tega. Te spremembe niso trajne.
Ce se spostujes, odidi.
Stik z otrokom bos sigurno moral dobiti. Brez veze pa se je zdaj obremenjevati s tem, kako bo naprej. Bos reseval sproti.
Default avatar

Stepni_Volk

skrben_foter je napisal/a:
Pozdravljeni,
Pred mano je verjetno najtežja odločitev v mojem življenju, zato mi bo vsak nasvet zelo koristil.

Z partnerko sva skupaj 15 let. Imava otroka, ki je že skoraj dopolnih 4 leta. Do rojstva otroka sva še nekako shajala. Res je, da sva se vedno prepirala zaradi malenkosti, ampak vedno nekako pobotala in si rekla dajva še probat. Ker nisva bila več rosno mlada, se je trebalo odločiti, ali bova imela otroka ali ne. Spočela sva otroka in upala, da bo po rojstvu vse boljše. Bilo je ravno nasprotno. Vse sva podredila otroku, zanemarila pa najin odnos. Saj na začetku razumeš, da je bil porod naporen in se je v njenem telesu marsikaj spremenilo. Potem pa minevajo mesci, leta... Začneš se spraševati, kaj je narobe. Si skrben, pozoren, vedno daješ prednost njima, v glavnem vse narediš za partnerko in otroka, ampak kar naenkrat je vse narobe. Ni več poljubov, objemov, kaj šele kaj drugega. Hotel sem ji pomagati, se pogovoriti glede tega, ampak nikoli se o tem ni hotela pogovarjati. Vedno sem dobil odgovor, da so to brezvezni pogovori. Ko sem jo želel poljubiti, mi je odgovorila žaljivo, niti objeti se več ni želela. Začela je žaliti, me zaničevati, govoriti kako imajo vse njene prijateljice dobre može, ona pa ne. Celo take, da si ona najde za vogalom 100x boljšega moškega, da se ji gabim, da ji gre na kozlanje ko me gleda, pa še bi lahko našteval... Pa da ne boste mislimi, sam zelo izobražen človek, urejen, postaven, imam dobro službo in dobro zaslužim. Prišla sva tako daleč, da niti več nisem smel iti na pijačo z sodelavci ali prijatelji, ne na nogomet, že ko sem šel kolesarit je bil problem. Vedno je bila njena pripomba, da bo otrok sam in naj bom z njim. Začela mi je celo groziti, da če recimo grem na nogomet, da mi več ni treba priti domov in stvari te bodo čakale na pragu. Imel sem naporna obdobja v službi in če se prišel eno uro pozneje domov je bil takoj prepir. En čas to nekako toleriraš, potem se pa začneš spreševati, kaj delaš narobe, sem res tako slab človek, si res zaslužim to, da zvečer ko si želiš nekaj lepega, dobiš kreg zaradi popolnoma nepomembnih stvari. Poskušaš se pogovoriti, ampak še pogovor je problem. Pravi da ni časa; da če mi kaj ne paše, so mi vrata odpra; da ji otrok vse pomeni in da mene ne rabi. Pa sem obupal nad vsem tem in si nekako naredil plan, da bom spakiral in odšel. Začel sem z iskanjem stanovanja. Celo opozoril sem jo, da si iščem stanovanje, ampak me je ignorirala. Začel sem ignorirati njene grožnje in začel hoditi malo več s prijatelji in sodelavci. In tako sem po naključju spoznal eno super žensko. Povedal sem ji za mojo situacijo in me je takoj nekako razumela. Šla sva nekajkrat na pijačo in se zaljubila en v drugega. Vseeno sva držala neko distanco. Našel sem si stanovanje in se počasi začel seliti. Potem pa je moja partnerka kar naenkrat spregledala. Za vse ji je bilo žal in da ne bo več taka do mene. Da bo vse naredila za mene, samo da naj ostanem. Seveda ji več nič nisem verjel, krr mi je to že 100x obljubila in vedno je bilo isto oz. še slabše. Ko je videla, da tokrat pa res mislim resno, me je začela izsiljevati glede otroka. Če oddidem, ga nikoli več ne bom videl. Celo grozila je, da bo ubila otroka in sebe. Sicer potem, ko sem rekel, da jo bom prijavim na CSD se je takoj umirila in opravičila, da tega ni resno mislila. Zdaj ko vidi, da odhajam, je cist drugačna. Vse bi naredila za mene, kar naenkrat si zeli poljubov, objemov in še kaj več. Ampak v meni pa ni več nekih čustev do nje. Preveč je bilo grdih besed in dejanj, da bi to lahko samo tako pozabil.

Z mojim sinom, vsa ena na drugega zelo navezana. Verjetno je celo bolj navezan na mene kot na njo. Saj tudi cele popoldneve preživeva skupaj. Srce me bilo, ko pomislim na to, da mogoče ga nekaj časa ne bom videl, mogoče celo nikoli več.

Kaj vi mislite, kaj naj naredim? Naj se sprijaznim s partnerko in sva skupaj samo zarad otroka? Naj pozabim mojo novo simpatijo, za katero mislim da je moja sanjska ženska? Naj ji priznam, da imam drugo? Želim si deljeno skrbništvo, ona želi popolno in da nimava z otrokom nobenih stikov. Lahko to doseže oz. koliko šans je, da dobim jaz deljeno skrbništvo. Vsemu se mislim odpovedati in stanovanje bi ji čist odstopil, ceprav je bila to velika investicija. Samo da mi da deljeno skrbništvo.

Hvala za odgovore že vnaprej.
Zakaj manipulatorji izsiljujejo?
Ker lahko.

Takole izgleda krog zlorabe:
Slika

Pri čemer bodo v fazi, ko se čutijo upravičeni, da lahko izsiljujejo, grozijo.. uporabili VSE verbalne isntrumente, ki so jim na voljo.

Če gremo na neko drugo, nepovezano oddajo, kjer Jeremy Clarkson testira avtomobile, je za Peugeot-jev design cockpita in gumbkov rekel: "Machine-gun-Design".. kar sugerira, da so vse tiste gumbke nastrelil naključno.

Točno tako delujejo manipulatorji: grožnje streljajo navidezno naključno.. z avtomatsko puško (machine gun) ali pa šibrovko.. v resnici pozorno opazujejo, katere grožnje, stavki, nabijanje krivde delujejo.. potem jih ponavljajo ter stopnjujejo.
Ves čas pa "streljajo" nove.. preverjajo, razvijajo in nadgrajujejo.
Cilj je zmesti žrtev.. tako kot šibrovka (shot-gun), ki izstreli majhne šibre v različne strani in ena bo že zadela cilj. Če ima več časa, pograbi mitraljez (machine-gun) in strelja v vse smeri..

In ko ga.. je žrtev sklatena z neba, kot ptič.. krivda ga ohromi.. strah se razvije.. okameni.

Izsiljevalec zato dobi tisto, kar si najbolj želi: NADZOR.

Vse te stvari se niso razvile hipoma, temveč skozi leta odnosa.. kjer je bila intima ter odkritost kasneje zlorabljena. Manipulator bo pritiskal na točno tiste šibke točke, ki smo mu jih razkrili.. plus vse tiste, ki jih potem s pomočjo šibrovko - metanja različnih obtožb, nonašalantnosti, ignoranco.. in drugimi taktikami odkrije ter pridoma uporablja zoper žrtev.

Če zasluti, da se žrtev izvija iz kremljev.. se umakne.. počaka na boljši trenutek, glej FAZO 3 in 4 v zgornji sliki.
Tam lepo čaka, da bo spet možen povod za napad.. za šibrovko.. za nastrelitev vseh možnih obtožb.. ena bo že prijela. FAZA 1 in 2


Laboratorijski eksperimenti s podganami, kjer so jim namestili gumb za dodeljevanje hrane, so različno priklopili.. v esni skupini se je hrana takoj spustila v hrano, ko so pritisnile na gumb.
Drugi skupini so dodali "naključnost".. če so podgane pritisnile gumb, hrana ni vedno prišla.

Skupine podgan, ki so imele naključne gumbe, so na le te ves čas pritiskale.

Podoben princip pri ljudeh izkoriščajo manipulatorji. Grozo in moč pridobivajo prav z "naključnostjo", ko puščajo žrtev v pričakovanu, kdaj se bo spet usulo.. in potem tako kot podgane pritiskaj na gumb, da bi hrana že vendarle prišla - ubogajo svojega manipulatorja.


Krog zlorabe in miru je večen.. navidezno naključen.. Malce Sizifovsko ponavljajoče.. in hkrati nepredvidljivo.. za žrtev.
Ker žrtev ne ve, kdaj se bo krog spet obrnil v izsiljevanje..
Ker se manipultor spretno prilagaja, je izredno težko oditi.. in prav zato se potem žrtev še dodatno samo-obsoja (kot v Stalinističnih časih ), zakaj že ne gre..
In četudi žrtev uspe pobegniti.. jo še nekaj časa napada občutek krivde.. podoben tisti: krivdi preživelih ob vojnah, nesrečah.. ali koncentracijskih taborišč.
Ne moreš se takoj vrniti v normalo.


Manipulatorje žene želja po NADZORU, ne ljubezni, sočutju in človeškosti. Nekje v toku odraščanja so prevzeli vlogo navidezno močnejšega partnerja v primarni družini, ki je počel isto. Izsiljevanje, pogojevanje, obsojanje, godrnjanje.. nenehna sitnost, ki žrtev zmedejo.
Default avatar

Stepni_Volk

Priporočljivo branje:
Čustveni vampirji - Albert Bernstein
Čustveno izsiljevanje - Susan Forward in Donna Frazier

Potencialno še: Prasci - Roman Maria Koidl za razumevanje zakaj vas žesnka na ta način dojema (nerešen odnos iz otroštva).

OSNOVNA BRANJE, če vas zanima ZAKAJ.. sploh pridemo skupaj, kaj nas "skuha" pa biblijo za starševstvo in odnose:
Družine in kako jih preživeti - Robert Skynner in John Cleese
Life and how to survive it - Robert Skynner in John Cleese (le ta raziskuje titih nekaj procentov zelo zdravih družin, kjer si potem lahko ogledaš našine in vzorce dobrih odnosov - začuda ni bila prevedena v slovenščino).

Se splača preveriti na Bolhi, če kdo prodaja rabljeno.. pa če ni problem angleščina, so seveda dosegljive na običajnih dol-potegujočih mestih (torrentih).
Default avatar

kockakocka

Glej "skrbni foter"... jaz ti bom pa rekla malo drugače od predhodnikov... otrok še štiri leta ni dopolnil, ti pa že imaš ljubico??? Mogoče te pa razjeda krivda, ker sam v sebi dobro veš, da si veliko prehitro (in prepoceni) prodal družino... Bi se tak hitro odselil tudi v primeru, če še ne bi spoznal "čudovite osebe, ki te razume in osrečuje"??? Nisi se dovolj potrudil... tudi tvoja žena ni samo slaba... Le zakaj je tako norela, če si kam šel... Zaradi tvoje (mogoče že večkratne) nezvestobe? Zakaj ti ni več zaupala? Pa nehajte že enkrat s tem kako ste popolni, partner-ka pa naenkrat iz čidtega niča in brez razloga postane zmaj... Resnica osvobaja... in resnica je samo ena... Tak v razmislek...
Default avatar

jeprevedena

Stepni volk, tudi knjiga Življenje in kako ga preživeti je prevedena v slovenščino.
Default avatar

skrben_foter

@SV
Hvala za vse nasvete in literaturo. Hvala tudi vsem ostalim za dobre nasvate.

@kockakocka
Ta agonija se že vleče kar nekaj let in vedno sem si govoril, ostani in še poskusi zaradi otroka. Večkrat sem že bil na vratih in sem odhajal, ampak sem si vedno premislil in dal novo priložnost. Nikoli se nič ni spremenilo. Stanovanje sem si iskal skoraj eno leto, ni bilo ravno čez noč. Vedno sem v sebi upal, saj bo boljše in nekako vedno našel neki vzrok, da si stanovanje potem nisem najel.
Partnerke nikoli nisem prevaral in sploh ni imela razloga za skrb. Več kot 4 leta nisva seksala in mislim, da je malo takih moških, ki bi tako dolgo čakali in imeli toliko potrplenja. Verjetno obstaja vzrok za to, zakaj ni hotela, ampak z mano se o tem ni hotela pogovarjati in zavračala pomoč glede tega. Vedno je bil njen odgovor enostaven: "Če ti kaj ni všeč, spakiraj in oddidi." Najin odnos ji nič ni pomenil, pomemben je bil samo otrok in to mi je dala jasno vedeti.
Glede moje nove ljubezni. Se strinajam, da je res mogoče vse skupaj prehitro, ampak tudi brez nje bi naredil enako. Še preden sem njo spoznal, sem bil odločen, da odhajam, ker drugače je niti ne bi pustil blizu.
Ne pravim, da sem bil jaz popoln, ampak sem se vedno potrudil v dobrobit družine. Vse pa ima svoje meje in včasih se je potrebno enostavno odločiti in narediti konec z določenimi stvarmi. Ne vem, če lahko ravno rečem, da sem prehitro in poceni prodal družino.
Priznam, v meni je določen očutek krivde, ker vem da marsikdo zdaj trpi in bo trpel zaradi tega, ampak mi nekako daje moč misel: "vsak je svoje sreče kovač". Saj ravno ta občutek krivde je tudi razlog, zakaj sem se obrnil na vašo pomoč.

Hvala še enkrat vsem in lep dan še naprej.
Default avatar

Da se ne bos opekel in obzalova

To, da ti imaš ljubico že tako zgodaj je samo odraz teh težav doma. Očitno je, da se oddaljuješ od problema in misliš, da nova oseba oz. življenje z njo vse izboljša. Prepričana sem, da kolikor si vložil truda, da vse to opisuješ oziroma da razvajaš ljubico, se verjetno nisi niti desetinko časa posvetil ženi. Kot je nekdo predhodno napisal, verjetno nisi tako nedolžen, kjer je dim je ogenj. Žena že ve, zakaj je ljubosumna. Mislim, vprašaj se, če jo imaš rad njo kot tako, ne glede na otroka, kljub vsem težavam. Nenazadnje si se zavezal v dobrem in slabem. Če pa ljubezni ni... veš kaj naresti. Ne se pa skrivat za karikaturo skrbnega očka, to ti je le priročno, da lahko sediš na dveh stolih. Ali pa povej ženi za drugo, pa naj se ona odloči! Če te prej ne dobi!
Xx
Default avatar

Stepni_Volk

jeprevedena je napisal/a:
Stepni volk, tudi knjiga Življenje in kako ga preživeti je prevedena v slovenščino.
O, lej.. pa so jo res prevedli: Življenje in kako ga preživeti

Samo 20 let po originalnem izzidu l.1993 :)

Zdaj vem, kaj bo Dedek mraz okoli nosil :))
Hvala.
Default avatar

kockakocka

skrben_foter je napisal/a:
@SV
Hvala za vse nasvete in literaturo. Hvala tudi vsem ostalim za dobre nasvate.

@kockakocka
Ta agonija se že vleče kar nekaj let in vedno sem si govoril, ostani in še poskusi zaradi otroka. Večkrat sem že bil na vratih in sem odhajal, ampak sem si vedno premislil in dal novo priložnost. Nikoli se nič ni spremenilo. Stanovanje sem si iskal skoraj eno leto, ni bilo ravno čez noč. Vedno sem v sebi upal, saj bo boljše in nekako vedno našel neki vzrok, da si stanovanje potem nisem najel.
Partnerke nikoli nisem prevaral in sploh ni imela razloga za skrb. Več kot 4 leta nisva seksala in mislim, da je malo takih moških, ki bi tako dolgo čakali in imeli toliko potrplenja. Verjetno obstaja vzrok za to, zakaj ni hotela, ampak z mano se o tem ni hotela pogovarjati in zavračala pomoč glede tega. Vedno je bil njen odgovor enostaven: "Če ti kaj ni všeč, spakiraj in oddidi." Najin odnos ji nič ni pomenil, pomemben je bil samo otrok in to mi je dala jasno vedeti.
Glede moje nove ljubezni. Se strinajam, da je res mogoče vse skupaj prehitro, ampak tudi brez nje bi naredil enako. Še preden sem njo spoznal, sem bil odločen, da odhajam, ker drugače je niti ne bi pustil blizu.
Ne pravim, da sem bil jaz popoln, ampak sem se vedno potrudil v dobrobit družine. Vse pa ima svoje meje in včasih se je potrebno enostavno odločiti in narediti konec z določenimi stvarmi. Ne vem, če lahko ravno rečem, da sem prehitro in poceni prodal družino.
Priznam, v meni je določen očutek krivde, ker vem da marsikdo zdaj trpi in bo trpel zaradi tega, ampak mi nekako daje moč misel: "vsak je svoje sreče kovač". Saj ravno ta občutek krivde je tudi razlog, zakaj sem se obrnil na vašo pomoč.

Hvala še enkrat vsem in lep dan še naprej.
"Skrbni foter"... beri kaj pišeš... 'že večkrat si bil na vratih'... ja pikola, si predstavljaš v kakšnem je živela tvoja žena??? V tvojih večnih grožnjah, da boš odšel... s tem si ji vedno znova dal vedeti, da ti ona in sin ne pomenita dovolj. Kot ženska ti bom prevedla njen stavek "ce ti kaj ne pase, spakiraj in odidi"... kričala ti je: "končno mi pokaži, da me ljubiš, da je vredno, da ti je najina družina na prvem mestu!!!!" ... Naredil si dve kapitalni napaki... to da si se odselil.. na tak način se stvari ne rešujejo... družini si obrnil hrbet... Druga napaka.. itak prehitro si si dovolil ljubico - ni nobenega opravicila. Loćitev bo tebi, tvoji ženi in otroku zivljenje zaznamovala za vedno. Po nekaj letih (in ponovnih razocaranjih) bos ugotavljal, da zakon sploh ni bil tako slab in bi se splacalo vlozit veliko truda, da bi se ohranil. Ne verjamem, da se je tvoja zena porocila samo zato, da se bo lahko locila... in prepricana sem, da nikoli ni hrepenela po tem, da bi ostala sama z vajinim otrokom... Hrepenela je po tebi... po tvojih toplih in iskrenih objemih... da jo kot en velik mocni medvedek vzames v narocje in jo cuvas... zelela je slisat in cutit tvojo Ljubezen...
Iz nacina tvojega pisanja domnevam, da imas veliko dobrih lastnosti... in tudi srce (tam nekje) na pravem mestu :) Zelim vam vse dobro....
Default avatar

Stepni_Volk

kockakocka je napisal/a:
Glej "skrbni foter"... jaz ti bom pa rekla malo drugače od predhodnikov... otrok še štiri leta ni dopolnil, ti pa že imaš ljubico??? Mogoče te pa razjeda krivda, ker sam v sebi dobro veš, da si veliko prehitro (in prepoceni) prodal družino... Bi se tak hitro odselil tudi v primeru, če še ne bi spoznal "čudovite osebe, ki te razume in osrečuje"??? Nisi se dovolj potrudil... tudi tvoja žena ni samo slaba... Le zakaj je tako norela, če si kam šel... Zaradi tvoje (mogoče že večkratne) nezvestobe? Zakaj ti ni več zaupala? Pa nehajte že enkrat s tem kako ste popolni, partner-ka pa naenkrat iz čidtega niča in brez razloga postane zmaj... Resnica osvobaja... in resnica je samo ena... Tak v razmislek...
Odgovarjamo brez, da bi vedeli, kakšno je stanje v resnici - nimamo obeh plati medalj.. zato pač vzameš situacijo, kot hipotetično točno takšno, kot je zapisano. Če ni večjih diskrepanc v opisu, seveda.

Če nekdo grozi z zdravjem in življenjem otroka.. bi moral biti takoj odveden na CSD in sodišče, kjer pa je seveda problem, da je težko to dokazati. Snemanja niso dovoljena, pred pričamu običajno manipulatorji tega ne rečejo oz. se priče "ne želijo vmešavati" ali pa so pristranske, pišejo pa izsiljevalci tudi ne. Žrtve pa se pogosto ne znajdejo, tudi, ko imajo relativno trdne dokaze za izsiljevanja, napade.. zato lahko manipulatorji nadaljujejo taktiko ribarjenja v kalnem.
Vendar, kot rečeno: jemljemo zapisano, kot resnično - zato je partnerka v tem primeru, hud manipulator, ki bi ji skrbništvo nad otrokom moralo biti odvzeto.

Zdaj, če je bila tretja oseba tista, da je človeku odprla oči.. da se je zganil in začel vsaj razmišljati o odhodu.. je pač to nujno potrebni del. Če bi bil sam, bi odhajanje verjetno trajalo dlje, a bi iz razmerja odšel.
Nenazadnje se tretja oseba ni pojavila iz nič, temveč jo je moral nekako podzavestno iskati.. tako kot tudi utapljajoči v deroči reki ne "stoji" križem rok.
Problem je samo v tem, da se tretjo osebo potem vidi kot "krivca", ne pa dejansko stanje v zvezi: notranjega verbalno-čustvenega nasilja, ki ga nihče ni videl, občitil niti slišal.
Modrice se vidijo.
Ignoranca, zmerjanje, kronićno nezadovoljstvo.. se ne vidi nikjer.

Žrtev zato ne ve ali se mu meša.. ali je kaj dejansko narobe.

Dokaj običajen korak je poiskati prijatelja, sorodnika.. preko katerega potem poskušaš ponastaviti reference dojemanja sveta. Morda za nazaj več ne pomniš vseh obotožb, a se lahko glede tekočih pomeniš z alternativnim virom. In ko vidiš, da ni vse črno-belo.. oz. včasih ravno obratno: tisto slikano črno je čisto lepo belo.. ipd. Se zamisliš.
Na več ljudi, ko se obrneš, več ljudi ti zmerno nevtralno potrdi, da je tvoje razmišljanje običajno.. da je nerazumevanje, godrnjanje ter nezadovoljstvo drugega tisto, kar je izvor problema.

Kot človek se seveda obrneš na vir: svojega partnerja.. a si običajno deležen tistega kroga zgoraj: obljub ali napadov - odvisno kje se maniplatorju zdi, da se nahajata.
Shot-gun.. machin-gun.. tudi atomska bomba: grožnja s samomorom ali poškodovanjem otroka.. vse je dovoljeno, ko si manipulator domišlja, da se sme uporabiti vse v arzenalu čustvenega izsiljevanja, da se znova pridobi nadzor.

Tretja oseba je tako kot Američani, ki so osvobodili koncentracijska taborišča: dobrodošla.
Vendar se je potrebno zavedati, da v takšnem stanju.. let ujetništva, nisi pripravljen, niti zmožen takoj "normalno zaživeti."
Nenazadnje je marsikaterega taborišnika ubila prijaznost ameriških osvoboditeljev.. ki so jim dali za jesti.. in so ljudje umirali ob čisto običajni porciji.. šele ob šoku, so se zavezniki naučili, da se jim ne sme dati normalne količine hrane.. temveč zmanjšane ter jim jo nato počasi povečevati.

Nekaj podobno fizičnega se zgodi žrtvi, ki pride iz let čustvenega ujetništva.. samo počasi se lahko napreduje.

Zato ponavljam: toplo svetujem terapijo. Posamezno, za žrtev.. kot novi par: žrtev - "tretja oseba".
Priporočal bi jo seveda tudi manipulatorju.. a se jo le ti običajno izogibajo.. kjer je izgovorov vedno znova veliko: "Saj sva oba dovolj pametna, da..." ipd.
Vse, da se izogne temu, da bi izgubil nadzor. Ker če gre do terapije, bo izgubil točno to: nadzor.. tisto, kar najbolj ljubi in potrebuje. Vas kot osebe ne ljubi toliko.

Včasih, zelo, zelo redko.. se par vseeno nekako odpravi do terapevta.. a ker je to veliko, veliko prepozno.. je delo strašansko težko.. in posledično od teh parov spet zelo, zelo malo njih naredi potrebni preboj, osveščanje svojih ravnanj.. izdelave taktika za izogibanje le teh.. in potem se počasi vsak od obeh prebije iz "zapečenih" vlog.
Žrtev postaja samostojnejša.. manipulator preneha s potrebo po kontroliranju.. oba pa se soočata raje z bistvenim.. in ne več projekcijam lastnih osebnosti na imaginarne "zapečene vloge".
In kot človeka potem lahko najdeta ponovno pot vsak sebi.

Možno je. Dela je OGROMNO. Zato jih tja pride malo. Premalo.

Navidezno je zato lažja pot preko tretje osebe.. kjer pa, če se ne loti terapije - dala vsaj na sebi, še bolje: obeh.. stvari ponovijo. Stare vloge ponovijo ali celo perverzno obrnejo.
Včasih, ko so že desetletja v teh vlogah, je to praktično nemogoče odpraviti.. kot, če bi hotel "pozdraviti" levičarja.
Mladost je torej prednost.. stvari še niso tako zelo zapečene. Sprememba je lažja.. doseglivejša.
Default avatar

žarna

kockakocka je napisal/a:
skrben_foter je napisal/a:
@SV
Hvala za vse nasvete in literaturo. Hvala tudi vsem ostalim za dobre nasvate.

@kockakocka
Ta agonija se že vleče kar nekaj let in vedno sem si govoril, ostani in še poskusi zaradi otroka. Večkrat sem že bil na vratih in sem odhajal, ampak sem si vedno premislil in dal novo priložnost. Nikoli se nič ni spremenilo. Stanovanje sem si iskal skoraj eno leto, ni bilo ravno čez noč. Vedno sem v sebi upal, saj bo boljše in nekako vedno našel neki vzrok, da si stanovanje potem nisem najel.
Partnerke nikoli nisem prevaral in sploh ni imela razloga za skrb. Več kot 4 leta nisva seksala in mislim, da je malo takih moških, ki bi tako dolgo čakali in imeli toliko potrplenja. Verjetno obstaja vzrok za to, zakaj ni hotela, ampak z mano se o tem ni hotela pogovarjati in zavračala pomoč glede tega. Vedno je bil njen odgovor enostaven: "Če ti kaj ni všeč, spakiraj in oddidi." Najin odnos ji nič ni pomenil, pomemben je bil samo otrok in to mi je dala jasno vedeti.
Glede moje nove ljubezni. Se strinajam, da je res mogoče vse skupaj prehitro, ampak tudi brez nje bi naredil enako. Še preden sem njo spoznal, sem bil odločen, da odhajam, ker drugače je niti ne bi pustil blizu.
Ne pravim, da sem bil jaz popoln, ampak sem se vedno potrudil v dobrobit družine. Vse pa ima svoje meje in včasih se je potrebno enostavno odločiti in narediti konec z določenimi stvarmi. Ne vem, če lahko ravno rečem, da sem prehitro in poceni prodal družino.
Priznam, v meni je določen očutek krivde, ker vem da marsikdo zdaj trpi in bo trpel zaradi tega, ampak mi nekako daje moč misel: "vsak je svoje sreče kovač". Saj ravno ta občutek krivde je tudi razlog, zakaj sem se obrnil na vašo pomoč.

Hvala še enkrat vsem in lep dan še naprej.
"Skrbni foter"... beri kaj pišeš... 'že večkrat si bil na vratih'... ja pikola, si predstavljaš v kakšnem je živela tvoja žena??? V tvojih večnih grožnjah, da boš odšel... s tem si ji vedno znova dal vedeti, da ti ona in sin ne pomenita dovolj. Kot ženska ti bom prevedla njen stavek "ce ti kaj ne pase, spakiraj in odidi"... kričala ti je: "končno mi pokaži, da me ljubiš, da je vredno, da ti je najina družina na prvem mestu!!!!" ... Naredil si dve kapitalni napaki... to da si se odselil.. na tak način se stvari ne rešujejo... družini si obrnil hrbet... Druga napaka.. itak prehitro si si dovolil ljubico - ni nobenega opravicila. Loćitev bo tebi, tvoji ženi in otroku zivljenje zaznamovala za vedno. Po nekaj letih (in ponovnih razocaranjih) bos ugotavljal, da zakon sploh ni bil tako slab in bi se splacalo vlozit veliko truda, da bi se ohranil. Ne verjamem, da se je tvoja zena porocila samo zato, da se bo lahko locila... in prepricana sem, da nikoli ni hrepenela po tem, da bi ostala sama z vajinim otrokom... Hrepenela je po tebi... po tvojih toplih in iskrenih objemih... da jo kot en velik mocni medvedek vzames v narocje in jo cuvas... zelela je slisat in cutit tvojo Ljubezen...
Iz nacina tvojega pisanja domnevam, da imas veliko dobrih lastnosti... in tudi srce (tam nekje) na pravem mestu :) Zelim vam vse dobro....

Ja, ne vemo, ali so najprej padle hude besede ali roka na kljuko. Ampak da meni partner reče, da se mu gabim in da lahko za vogalom dobi sto boljših, da imajo vsi kolegi dobre žene, samo on ne ... kljuke ne bi niti rabila, tako hitro bi bila skozi vrata.

Ta ženska si je dovolila preveč ne glede na to, kakšen je bil njun odnos. Tako se enostavno ne pogovarjaš z ljudmi, še najmanj pa s partnerjem. A se ene res hecate, da mora reševati take zadeve in take besede prevajati v: Ljubim te, naredi prosim nekaj.
Za to moraš imeti pa res ornk domišljije. Gabiš se mi = Ljubim te?
Default avatar

BTDT

žarna je napisal/a:
kockakocka je napisal/a:
skrben_foter je napisal/a:
@SV
Hvala za vse nasvete in literaturo. Hvala tudi vsem ostalim za dobre nasvate.

@kockakocka
Ta agonija se že vleče kar nekaj let in vedno sem si govoril, ostani in še poskusi zaradi otroka. Večkrat sem že bil na vratih in sem odhajal, ampak sem si vedno premislil in dal novo priložnost. Nikoli se nič ni spremenilo. Stanovanje sem si iskal skoraj eno leto, ni bilo ravno čez noč. Vedno sem v sebi upal, saj bo boljše in nekako vedno našel neki vzrok, da si stanovanje potem nisem najel.
Partnerke nikoli nisem prevaral in sploh ni imela razloga za skrb. Več kot 4 leta nisva seksala in mislim, da je malo takih moških, ki bi tako dolgo čakali in imeli toliko potrplenja. Verjetno obstaja vzrok za to, zakaj ni hotela, ampak z mano se o tem ni hotela pogovarjati in zavračala pomoč glede tega. Vedno je bil njen odgovor enostaven: "Če ti kaj ni všeč, spakiraj in oddidi." Najin odnos ji nič ni pomenil, pomemben je bil samo otrok in to mi je dala jasno vedeti.
Glede moje nove ljubezni. Se strinajam, da je res mogoče vse skupaj prehitro, ampak tudi brez nje bi naredil enako. Še preden sem njo spoznal, sem bil odločen, da odhajam, ker drugače je niti ne bi pustil blizu.
Ne pravim, da sem bil jaz popoln, ampak sem se vedno potrudil v dobrobit družine. Vse pa ima svoje meje in včasih se je potrebno enostavno odločiti in narediti konec z določenimi stvarmi. Ne vem, če lahko ravno rečem, da sem prehitro in poceni prodal družino.
Priznam, v meni je določen očutek krivde, ker vem da marsikdo zdaj trpi in bo trpel zaradi tega, ampak mi nekako daje moč misel: "vsak je svoje sreče kovač". Saj ravno ta občutek krivde je tudi razlog, zakaj sem se obrnil na vašo pomoč.

Hvala še enkrat vsem in lep dan še naprej.
"Skrbni foter"... beri kaj pišeš... 'že večkrat si bil na vratih'... ja pikola, si predstavljaš v kakšnem je živela tvoja žena??? V tvojih večnih grožnjah, da boš odšel... s tem si ji vedno znova dal vedeti, da ti ona in sin ne pomenita dovolj. Kot ženska ti bom prevedla njen stavek "ce ti kaj ne pase, spakiraj in odidi"... kričala ti je: "končno mi pokaži, da me ljubiš, da je vredno, da ti je najina družina na prvem mestu!!!!" ... Naredil si dve kapitalni napaki... to da si se odselil.. na tak način se stvari ne rešujejo... družini si obrnil hrbet... Druga napaka.. itak prehitro si si dovolil ljubico - ni nobenega opravicila. Loćitev bo tebi, tvoji ženi in otroku zivljenje zaznamovala za vedno. Po nekaj letih (in ponovnih razocaranjih) bos ugotavljal, da zakon sploh ni bil tako slab in bi se splacalo vlozit veliko truda, da bi se ohranil. Ne verjamem, da se je tvoja zena porocila samo zato, da se bo lahko locila... in prepricana sem, da nikoli ni hrepenela po tem, da bi ostala sama z vajinim otrokom... Hrepenela je po tebi... po tvojih toplih in iskrenih objemih... da jo kot en velik mocni medvedek vzames v narocje in jo cuvas... zelela je slisat in cutit tvojo Ljubezen...
Iz nacina tvojega pisanja domnevam, da imas veliko dobrih lastnosti... in tudi srce (tam nekje) na pravem mestu :) Zelim vam vse dobro....

Ja, ne vemo, ali so najprej padle hude besede ali roka na kljuko. Ampak da meni partner reče, da se mu gabim in da lahko za vogalom dobi sto boljših, da imajo vsi kolegi dobre žene, samo on ne ... kljuke ne bi niti rabila, tako hitro bi bila skozi vrata.

Ta ženska si je dovolila preveč ne glede na to, kakšen je bil njun odnos. Tako se enostavno ne pogovarjaš z ljudmi, še najmanj pa s partnerjem. A se ene res hecate, da mora reševati take zadeve in take besede prevajati v: Ljubim te, naredi prosim nekaj.
Za to moraš imeti pa res ornk domišljije. Gabiš se mi = Ljubim te?
Točno tako. Najmanj kar tu manjka je osnovno spoštovanje do sočloveka...
Default avatar

kockakocka

BTDT je napisal/a:
žarna je napisal/a:
kockakocka je napisal/a:


"Skrbni foter"... beri kaj pišeš... 'že večkrat si bil na vratih'... ja pikola, si predstavljaš v kakšnem je živela tvoja žena??? V tvojih večnih grožnjah, da boš odšel... s tem si ji vedno znova dal vedeti, da ti ona in sin ne pomenita dovolj. Kot ženska ti bom prevedla njen stavek "ce ti kaj ne pase, spakiraj in odidi"... kričala ti je: "končno mi pokaži, da me ljubiš, da je vredno, da ti je najina družina na prvem mestu!!!!" ... Naredil si dve kapitalni napaki... to da si se odselil.. na tak način se stvari ne rešujejo... družini si obrnil hrbet... Druga napaka.. itak prehitro si si dovolil ljubico - ni nobenega opravicila. Loćitev bo tebi, tvoji ženi in otroku zivljenje zaznamovala za vedno. Po nekaj letih (in ponovnih razocaranjih) bos ugotavljal, da zakon sploh ni bil tako slab in bi se splacalo vlozit veliko truda, da bi se ohranil. Ne verjamem, da se je tvoja zena porocila samo zato, da se bo lahko locila... in prepricana sem, da nikoli ni hrepenela po tem, da bi ostala sama z vajinim otrokom... Hrepenela je po tebi... po tvojih toplih in iskrenih objemih... da jo kot en velik mocni medvedek vzames v narocje in jo cuvas... zelela je slisat in cutit tvojo Ljubezen...
Iz nacina tvojega pisanja domnevam, da imas veliko dobrih lastnosti... in tudi srce (tam nekje) na pravem mestu :) Zelim vam vse dobro....

Ja, ne vemo, ali so najprej padle hude besede ali roka na kljuko. Ampak da meni partner reče, da se mu gabim in da lahko za vogalom dobi sto boljših, da imajo vsi kolegi dobre žene, samo on ne ... kljuke ne bi niti rabila, tako hitro bi bila skozi vrata.

Ta ženska si je dovolila preveč ne glede na to, kakšen je bil njun odnos. Tako se enostavno ne pogovarjaš z ljudmi, še najmanj pa s partnerjem. A se ene res hecate, da mora reševati take zadeve in take besede prevajati v: Ljubim te, naredi prosim nekaj.
Za to moraš imeti pa res ornk domišljije. Gabiš se mi = Ljubim te?
Točno tako. Najmanj kar tu manjka je osnovno spoštovanje do sočloveka...
Ko te nekdo večkrat prizadene, poniža, ti laže,... ga ne spoštuješ več... Saj te tudi on ne, sicer ti ne bi tega počel. Sem bila (žal) v taki uničujoci vezi.. in "gabiš se mi" je še najmanj kar izkričiš, ko zaradi nekoga "postaneš žival". Pa ne mi zdaj o izbiri... včasih je ni... oziroma je ni takoj. Lep dan.
Default avatar

žarna

kockakocka je napisal/a:
BTDT je napisal/a:
žarna je napisal/a:



Ja, ne vemo, ali so najprej padle hude besede ali roka na kljuko. Ampak da meni partner reče, da se mu gabim in da lahko za vogalom dobi sto boljših, da imajo vsi kolegi dobre žene, samo on ne ... kljuke ne bi niti rabila, tako hitro bi bila skozi vrata.

Ta ženska si je dovolila preveč ne glede na to, kakšen je bil njun odnos. Tako se enostavno ne pogovarjaš z ljudmi, še najmanj pa s partnerjem. A se ene res hecate, da mora reševati take zadeve in take besede prevajati v: Ljubim te, naredi prosim nekaj.
Za to moraš imeti pa res ornk domišljije. Gabiš se mi = Ljubim te?
Točno tako. Najmanj kar tu manjka je osnovno spoštovanje do sočloveka...
Ko te nekdo večkrat prizadene, poniža, ti laže,... ga ne spoštuješ več... Saj te tudi on ne, sicer ti ne bi tega počel. Sem bila (žal) v taki uničujoci vezi.. in "gabiš se mi" je še najmanj kar izkričiš, ko zaradi nekoga "postaneš žival". Pa ne mi zdaj o izbiri... včasih je ni... oziroma je ni takoj. Lep dan.
Svašta.

Ampak v avtorjevem primeru se ti pa zdi edino logično, da je on prvi začel spodkopavati odnos s poniževanjem partnerja. Izključuješ vsako možnost, da je to naredila druga stran. Bodi še do sebe tako neprizanesljiva ... kako se je počutil tvoj partner itd. Tako kot si napisala temu fotru.