Zahtevna in nezahtevna služba
Nezahtevna je moja kjer sedim v pisarni in delam nestresne zadeve pa se tega ne prevec. Zahtevna je od moza,ki je na nogah, mora skoz neke krizne dituacije resevat (ga skuri adrenalin) in ima ogromno nadur ker enostavno ni dovolj ljudi on pa odgovarja za rezultat ter obcasno dela vecere/vikende. Logicno,da vecino dela glede otrok in gospodinjstva prevzamem jaz. Takrat ko je frej raje izkoristim,da je druzina skupaj,gremo na izlet ipd.
Pri nas je zelo podobno. Skupaj imava podjetje, on dela skupaj z delavci na terenu cele dneve,
stranke ga kličejo ob vseh urah, nedeljah, praznikih… Jaz delam v pisarni, ob štirih grem domov in postorim doma vse, tudi moška dela, on pride zvečer utrujen domov in dobi postreženo večerjo, za njim pospravim,…. da on lahko počiva. Ker so otroci že odrasli, ima tudi vikende fraj, da se lahko ukvarja s svojim hobijem, ob katerem se lahko vsaj malo sprosti, sicer bi se mu že zdavnaj zmešalo.
To je to…njegova služba je zelo zahtevna in stresna, moja pač ne…
Pri nas je zelo podobno. Skupaj imava podjetje, on dela skupaj z delavci na terenu cele dneve,
stranke ga kličejo ob vseh urah, nedeljah, praznikih… Jaz delam v pisarni, ob štirih grem domov in postorim doma vse, tudi moška dela, on pride zvečer utrujen domov in dobi postreženo večerjo, za njim pospravim,…. da on lahko počiva. Ker so otroci že odrasli, ima tudi vikende fraj, da se lahko ukvarja s svojim hobijem, ob katerem se lahko vsaj malo sprosti, sicer bi se mu že zdavnaj zmešalo.
To je to…njegova služba je zelo zahtevna in stresna, moja pač ne…
[/quote]
Torej ima tvoj mož služkinjo namesto žene, če te prav razumem?
Seveda obstajajo tudi ženske, ki imajo kariero in zahtevna delovna mesta, a večinoma ženske opravljajo dela, ki imajo fiksen urnik, zaprejo vrata in gredo domov, ker ko je ženska mama, je njeno osnovno poslanstv materinstvo in služba je le sredstvo za finance.
Moški pa prevzame večje finančno breme družine, po tradiciji, po naravi so tudi moški bolj naklnjeni dokazovanju, torej bolj posvečeni delu in karieri in imajo osledično zahtevnejše službe.
Pri nama je bilo vedno malo tako, malo tako, enkrat eden, drugič drugi. Pri svaku ima recimo žena zahtevnejšo službo, a imata oba dve desni roki in znata oba poskrbeti za družino. Iskreno, koliko moških se pa znajde z majhnimi otroci?
Seveda obstajajo tudi ženske, ki imajo kariero in zahtevna delovna mesta, a večinoma ženske opravljajo dela, ki imajo fiksen urnik, zaprejo vrata in gredo domov, ker ko je ženska mama, je njeno osnovno poslanstv materinstvo in služba je le sredstvo za finance.
Moški pa prevzame večje finančno breme družine, po tradiciji, po naravi so tudi moški bolj naklnjeni dokazovanju, torej bolj posvečeni delu in karieri in imajo osledično zahtevnejše službe.
Pri nama je bilo vedno malo tako, malo tako, enkrat eden, drugič drugi. Pri svaku ima recimo žena zahtevnejšo službo, a imata oba dve desni roki in znata oba poskrbeti za družino. Iskreno, koliko moških se pa znajde z majhnimi otroci?
[/quote]
Čudno, večina moških, ki jih poznam, ima 40urne delovnike in večina žensk, ki jih poznam, ima tudi 40 urne delovnike.
Razen tisti, ki garajo za kake mizerne plače, pogosto delajo cele dneve pa ne zaradi kariere, ampak zato, ker ne dobijo boljše službe, kjer jih ne bi tako izkoriščali. So pa obeh spolov. So karieristi, ker delajo cele dneve? Ali pa so tako ustrahovani, da si ne drznejo oporekat šefu, ki krši vse pravilnike in zakone o delovnem času?
Ne vem zakaj vedno, lahko pa ti rečem zakaj pri nas. Moja mama je imela zelo dobro (tudi mednarodno) kariero, posledično službene poti in daljša bivanja v tujini. Zelo sem jo pogrešala. Kot otrok sem se zaklela, da bom jaz s svojimi otroci preživela kar se da največ časa in zato sem se odločila za skrajšan delovni čas. Tudi vse nege sem prevzela nase (ker s skrajšanim delovnim časom itak odpadejo napredovanja, karierni premiki, višanje plače ipd) . V noben primeru nisem pripravljena na delo popoldan, med vikendi, službene poti, izobraževanja, kongrese seminarje. Nič mi ni pomembnejše od družine in bivanja z otroci s katerimi se imam res krasno in sem hvaležna za ta čas. Moža spodbujam, da menja službe, pleza ipd in mu pravim, da ima doma popolno podporo/zaledje in ne rabi skrbet za druge stvari. Dobra plača nam pride prav, nekoč pa tudi boljša penzija (vsaj ena :)). Seveda ni problematičen in seveda naredi kar je potrebno ali mu rečem (preobleče posteljo, posesa avto, tudi pomije okna, obesi zavese, pomije po tleh, izprazni stroj, gre v trgovino, odpelje otroka v vrtec/šolo) ampak večino stvari opravim jaz sproti. Škoda bi mi bilo dneva, dveh ko je popolnoma prost, da delamo take nepomembnosti…raje gremo kam skupaj kot družina. Meni/nam to ustreza. Dva karierista pač ne moreta biti ker produkt so otroci z motnjami ali težavami v odnosi (ker nekih odnosov se enostavno niso imeli možnost naučiti), če je karieristka ženska potem se mora moški podrediti in postane copata/kastrat ker je “premočna” kar spet ni dober role model in moški izgubi svojo moškost (postane “sinček”), to ni dobro niti za odnos m/ž niti za role model. Torej še zadnja opcija kombinacije za preigrat je da noben ni karierist ampak potem se pa že tanko piska a ne?
No zmeraj pač ni tako, poznam kar nekaj primerov, ko imajo ženske bolj zahtevno in naporno (in tudi bolje plačano) službo od svojih partnerjev. S(m)o pa do takih služb “prilezle” že v letih, ko so tudi otroci samostojni in znajo sami poskrbet zase, partner pa seveda tudi. In nikjer ni nobenih problemov z opravljanjem domačih del, seveda s(m)o pa že od začetka funkcionirali tako, da žena oziroma mama ni tista, ki celi familiji rit odnaša.
Ne vem zakaj vedno, lahko pa ti rečem zakaj pri nas. Moja mama je imela zelo dobro (tudi mednarodno) kariero, posledično službene poti in daljša bivanja v tujini. Zelo sem jo pogrešala. Kot otrok sem se zaklela, da bom jaz s svojimi otroci preživela kar se da največ časa in zato sem se odločila za skrajšan delovni čas. Tudi vse nege sem prevzela nase (ker s skrajšanim delovnim časom itak odpadejo napredovanja, karierni premiki, višanje plače ipd) . V noben primeru nisem pripravljena na delo popoldan, med vikendi, službene poti, izobraževanja, kongrese seminarje. Nič mi ni pomembnejše od družine in bivanja z otroci s katerimi se imam res krasno in sem hvaležna za ta čas. Moža spodbujam, da menja službe, pleza ipd in mu pravim, da ima doma popolno podporo/zaledje in ne rabi skrbet za druge stvari. Dobra plača nam pride prav, nekoč pa tudi boljša penzija (vsaj ena :)). Seveda ni problematičen in seveda naredi kar je potrebno ali mu rečem (preobleče posteljo, posesa avto, tudi pomije okna, obesi zavese, pomije po tleh, izprazni stroj, gre v trgovino, odpelje otroka v vrtec/šolo) ampak večino stvari opravim jaz sproti. Škoda bi mi bilo dneva, dveh ko je popolnoma prost, da delamo take nepomembnosti…raje gremo kam skupaj kot družina. Meni/nam to ustreza. Dva karierista pač ne moreta biti ker produkt so otroci z motnjami ali težavami v odnosi (ker nekih odnosov se enostavno niso imeli možnost naučiti), če je karieristka ženska potem se mora moški podrediti in postane copata/kastrat ker je “premočna” kar spet ni dober role model in moški izgubi svojo moškost (postane “sinček”), to ni dobro niti za odnos m/ž niti za role model. Torej še zadnja opcija kombinacije za preigrat je da noben ni karierist ampak potem se pa že tanko piska a ne?
[/quote]
Torej imaš moža, da te financira?
Obupno tako življenje.
Midva imava oba zahtevno službo – mož zato, ker je odgovoren za milijonske projekte in je ogromno na poti, moja služba pa je fizično nenaporna, intelektualno pa res težka – skoraj nobenega rutinskega dela, vsak dan si dobesedno skurim možgane, ampak me po drugi strani res veseli. Ni kofetkanja, ni zasebnih klicev, ni tega, da bi mi kdo prinašal delo na pladenj … Se pa oba trudiva, da sva v službah čimbolj efektivna – če človek tistih 8 ur resno dela, mu res ni treba viseti v pisarni 12 ur. Ko pridem domov, preklopim in sem samo mama.
Ne vem zakaj vedno, lahko pa ti rečem zakaj pri nas. Moja mama je imela zelo dobro (tudi mednarodno) kariero, posledično službene poti in daljša bivanja v tujini. Zelo sem jo pogrešala. Kot otrok sem se zaklela, da bom jaz s svojimi otroci preživela kar se da največ časa in zato sem se odločila za skrajšan delovni čas. Tudi vse nege sem prevzela nase (ker s skrajšanim delovnim časom itak odpadejo napredovanja, karierni premiki, višanje plače ipd) . V noben primeru nisem pripravljena na delo popoldan, med vikendi, službene poti, izobraževanja, kongrese seminarje. Nič mi ni pomembnejše od družine in bivanja z otroci s katerimi se imam res krasno in sem hvaležna za ta čas. Moža spodbujam, da menja službe, pleza ipd in mu pravim, da ima doma popolno podporo/zaledje in ne rabi skrbet za druge stvari. Dobra plača nam pride prav, nekoč pa tudi boljša penzija (vsaj ena :)). Seveda ni problematičen in seveda naredi kar je potrebno ali mu rečem (preobleče posteljo, posesa avto, tudi pomije okna, obesi zavese, pomije po tleh, izprazni stroj, gre v trgovino, odpelje otroka v vrtec/šolo) ampak večino stvari opravim jaz sproti. Škoda bi mi bilo dneva, dveh ko je popolnoma prost, da delamo take nepomembnosti…raje gremo kam skupaj kot družina. Meni/nam to ustreza. Dva karierista pač ne moreta biti ker produkt so otroci z motnjami ali težavami v odnosi (ker nekih odnosov se enostavno niso imeli možnost naučiti), če je karieristka ženska potem se mora moški podrediti in postane copata/kastrat ker je “premočna” kar spet ni dober role model in moški izgubi svojo moškost (postane “sinček”), to ni dobro niti za odnos m/ž niti za role model. Torej še zadnja opcija kombinacije za preigrat je da noben ni karierist ampak potem se pa že tanko piska a ne?
[/quote]
Torej imaš moža, da te financira?
Obupno tako življenje.
[/quote]
Bedastoča. Kakšne zgodbe si si pa ti napletlo? Kompleksi?
Torej imaš moža, da te financira?
Obupno tako življenje.
[/quote]
Bedastoča. Kakšne zgodbe si si pa ti napletlo? Kompleksi?
[/quote]
Ojej, s tabo pa res mora biti hudo, da pišeš v srednjem spolu :). Veš ljudje smo ženskega ali pa moškega spola. Razen, če je to navada od doma, da te mož smatra kot nespolno bitje?
Mi smo mešan kolektiv.
Moški sodelavci imajo zahtevne službe, zato ostajajo v pisarni malo dlje, za otroke in dom popoldne v večini poskrbijo njihove žene, oni si tudi na bolniško ne morejo privoščit it, gre žena lažje.
Moje sodelavke po službi popedenajo otroke in doma opravljajo večino gospodinjskih opravil, ker imajo njihovi možje za razliko od njih zahtevne službe.
Delamo pa vsi vsebinsko zelo podobne zadeve, objektivno gledano kakšne opazne razlike v zahtevnosti enega ali drugega delovnega mesta ni.
Ne vem zakaj vedno, lahko pa ti rečem zakaj pri nas. Moja mama je imela zelo dobro (tudi mednarodno) kariero, posledično službene poti in daljša bivanja v tujini. Zelo sem jo pogrešala. Kot otrok sem se zaklela, da bom jaz s svojimi otroci preživela kar se da največ časa in zato sem se odločila za skrajšan delovni čas. Tudi vse nege sem prevzela nase (ker s skrajšanim delovnim časom itak odpadejo napredovanja, karierni premiki, višanje plače ipd) . V noben primeru nisem pripravljena na delo popoldan, med vikendi, službene poti, izobraževanja, kongrese seminarje. Nič mi ni pomembnejše od družine in bivanja z otroci s katerimi se imam res krasno in sem hvaležna za ta čas. Moža spodbujam, da menja službe, pleza ipd in mu pravim, da ima doma popolno podporo/zaledje in ne rabi skrbet za druge stvari. Dobra plača nam pride prav, nekoč pa tudi boljša penzija (vsaj ena :)). Seveda ni problematičen in seveda naredi kar je potrebno ali mu rečem (preobleče posteljo, posesa avto, tudi pomije okna, obesi zavese, pomije po tleh, izprazni stroj, gre v trgovino, odpelje otroka v vrtec/šolo) ampak večino stvari opravim jaz sproti. Škoda bi mi bilo dneva, dveh ko je popolnoma prost, da delamo take nepomembnosti…raje gremo kam skupaj kot družina. Meni/nam to ustreza. Dva karierista pač ne moreta biti ker produkt so otroci z motnjami ali težavami v odnosi (ker nekih odnosov se enostavno niso imeli možnost naučiti), če je karieristka ženska potem se mora moški podrediti in postane copata/kastrat ker je “premočna” kar spet ni dober role model in moški izgubi svojo moškost (postane “sinček”), to ni dobro niti za odnos m/ž niti za role model. Torej še zadnja opcija kombinacije za preigrat je da noben ni karierist ampak potem se pa že tanko piska a ne?
[/quote]
če je karieristka ženska potem se mora moški podrediti in postane copata/kastrat ker je “premočna” kar spet ni dober role model in moški izgubi svojo moškost (postane “sinček”), to ni dobro niti za odnos m/ž niti za role model
…tole mi je padlo v oči….ker je neresnično in ponižujoče za oba spola.
Torej če se odločim za kariero, iz moža avtomatsko delam copato? Ti ti grda, nesramna, egoistična ženska, ki spravljaš svojega moškega ob moškost, samo zato, da v poklicu nekaj dosežeš?
Al kako naj se tole bere?
Ženske, lahko ste največ tajnice in prodajalke, da ne kastrirate moških?
HB da obstajajo normalni moški, ki jih uspešna ženska ne spravi ob jajca.
jaz mam zahtevnejšo službo od mojega partnerja delam pa to kar me veseli in v tem sem dobra. super mi je, ker so vedno novi izzivi, ni rutine.
Ko pridem pozno popoldan domov, pa še vseeno dam še cote prat in postorim kakšno malenkost, mi ni težko – aja, pa moj zato ni nikoli postal copata
Bedastoča. Kakšne zgodbe si si pa ti napletlo? Kompleksi?
[/quote]
Ojej, s tabo pa res mora biti hudo, da pišeš v srednjem spolu :). Veš ljudje smo ženskega ali pa moškega spola. Razen, če je to navada od doma, da te mož smatra kot nespolno bitje?
[/quote]
hm niti ne, to sem se naučila na tem forumu :), uporabi v kolikor ne vem spola..tako “nedefinirano”, nikakor misleč žaljivo. Skratka menim, da me mož ne smatra za nespolno bitje hahaha. Zakaj pa se tako ukvarjaš z drugimi in življenji drugih je pa vprašanje zate. Da o neki kompulzivni nagnjenosti k sodbam niti ne napletam.
Ojej, s tabo pa res mora biti hudo, da pišeš v srednjem spolu :). Veš ljudje smo ženskega ali pa moškega spola. Razen, če je to navada od doma, da te mož smatra kot nespolno bitje?
[/quote]
hm niti ne, to sem se naučila na tem forumu :), uporabi v kolikor ne vem spola..tako “nedefinirano”, nikakor misleč žaljivo. Skratka menim, da me mož ne smatra za nespolno bitje hahaha. Zakaj pa se tako ukvarjaš z drugimi in življenji drugih je pa vprašanje zate. Da o neki kompulzivni nagnjenosti k sodbam niti ne napletam.
[/quote]
Hja, ko začne kdo uporabljat srednji spol, zgubim voljo, do debate s tako osebo. Vem, da je s takim osebkom nekaj hudo narobe in da nima smisla se spuščat v debate.