Trije sodelavci (2 ženski, 1 moški), vsi blizu 60 let, vsak z odraslimi otroki, vsi imajo že vnuke.
Sodelavec ima 1-letnega vnuka, za katerega, ker se je njegova hči tako odločila, pomaga plačevati Montessori vrtec.
Od vnukovega rojstva se hči s partnerjem in sinom vsako soboto dopoldan pojavi pri svojih starših; mlada jima predata otroka in gresta spat. Ko se zbudita, pojedo kosilo, ki ga seveda pripravi mama (babica), potem gresta mlada dva spet počivat, njun otrok pa naj bi bil na svežem zraku, zato ga oče (dedk) in mama (babica) peljeta ven – in naslednji dan je enako.
Sodelavec je besen, ker z ženo ne gresta več nikamor, oba sta še zaposlena in posledično utrujena od službe. Ko je hčeri povedal, da se bo treba postaviti na svoje noge, sta se sprla in hči mu je zagrozila, da vnuka ne bo več videl.

Sodelavka ima hčerko, ta pa 8-letnico, ki jo moja sodelavka (torej njena babica) mora vedno vzeti s seboj na dopust, saj “kam pa naj jo damo med počitnicami” (v LJubljani je izbire malo morje). Sodelavki je težko, pravi, da bi malo rada vzela na dopust, a največ za 5 dni, potem pa potrebuje še nekaj časa zase, a se boji hčere. Zakaj, ve ona. Tako jemlje dopust med šolskimi počitnicami – za svojo vnukinjo in zgodi se, da zasede termin sodelavki, ki ima lastnega majnega otroka…

Tretja sodelavka ima dve hčerki, ki imata vsaka dva otroka. Ena od hčera z družino živi v hiši moje sodelavke, druga v bližini.
Vnuka, ki sta doma, sta vsako popoldne vsaj tri ure pri babici in dedku, ker “jima je dolgčas” in “mami pospravlja”. Vnukinji, ki živita blizu, pa prideta k babici in dedku vsak petek s kovčkom, da “bosta prespali”, ker “mami in oči rabita malo miru”, no, punci ostaneta potem do nedeljskega kosila, na katerega seveda prideta tudi njuna starša.

Sodelavci imajo vsi radi svoje vnuke, vendar se bojijo (ali ne znajo) postaviti meje svojim otrokom.
Vsi vemo, kakšen delovni tempo je danes in kako je človek zbit po delovniku pri 40-tih, kaj šele pri skoraj 60-tih letih.
Jaz vnukov še nimam, zato ne morem soditi, sem pa predlagala, da se poskušajo pogovoriti z otroki in jim povedati, kar so povedali meni.

Kako pa ste meje pomoči starih staršev zakoličili pri vas?

Zakaj se te teme toliko ponavljajo? Vedno nekaj primerov, kako mladi izkoriščajo stare. Pa ti stari potem jamrajo. A naredijo pa očitno nič ne. Ni le karakter mladih, je ogromno tudi vzgoja, in če so jim prej vse življenje odnašali rit ali kaj podobnega, pa se še danes ne znajo postaviti zase, naj pa še naprej jamrajo in skrbijo za vnuke kot lastne otroke ter nimajo svojega življenja. Lahko se tolažijo s tem, da bodo otroci kmalu zrasli (kaj vem, kakšnih 10-15 let še), pa ne bodo potrebovali več takšnega varstva…

Nehaj že enkrat kriviti izključno mladih, stari bi morali postaviti meje in se dogovoriti, pa čeprav na račun nekajtedenskega ali nekajmesečnega kuhanja mule. Saj se da lepo pogovoriti, razen če so vzgojili totalno egoistične narcise, ki jim v življenju ni bilo treba migniti s prstom.

Prav nihče od njih se mi ne smili, ker svojim otrokom nikoli niso znali postaviti meje oz jih pripravili na samostojno življenje imajo kar imajo.
Da bi pa mene hčerka izsiljevala s tem da ne bo videla vnukov pa prvi moment rečem zbogom.

Jaz direktno ne krivim nikogar, sodelavcem povem, naj se pogovorijo z otroki.
Mislim pa si, da imaš zelo prav, da je večji del krivde na starejših, ki so vzgojili nesamostojne otroke.
Lep dan ti želim!

Sploh ne vem, kaj se ti vtikaš in bremeniš z življenji drugih. Urejeno imajo točno tako, kot VSEM vpletenim ustreza. če ne bi, bi zadeve spremenili. Kako boš uredila in postavila meje ti, se boš odločila ti sama. čeprav, meje postavljat odraslim osebam? če je to potrebno, je bil kiks pri celotni vzgoji. Za moje otroke skrbiva in jih vzgajava jaz in mož, dedke, babice vidijo občasno, na počitnicah žal niso, ker so 3 in po letih blizu, tako da dokler so bili majhni, je bilo za njih to preveč, zdaj pa že otroci sami nočejo preživljati počitnic s starimi starši. Ko bom pa sama babica, pa več kot vloge babice ne nameravam igrati. Še vedno bom prva jaz in moj mož in najin odnos, šele nato vnuki …

Če bi na začetku postavili jasno mejo se to ne bi dogajalo.
Tako pa izkoriščajo stare starše pri delu in še finančno, če pa se oni uprejo so pa takoj prisotne grožnje, da ne bodo več videli vnukov….
Najbolj pa so butasti stari starši, ki se puščajo tako zmanipulirati!!

Vnuke čuvamo samo v zelo, zelo nujnih primerih, drugače pa so starši tisti, ki so dolžni poskrbeti za svoje otročičke

Komaj čakam, da bom lahko pomagala svojim otrokom in čuvala svoje vnuke. To bo zagotovo največji užitek moje starosti.
Upam, da bom to lahko delala čimdlje in da bo vnukov veliko!

Meni je pa fascinantno, kako so 40-letniki na smrt utrujeni od službe in otrok (tudi jaz sem!!!) in ne pomislijo, da so pa 60-letniki potem še bolj na smrt utrujeni od službe in teh istih otrok. Še razumem, da so stari starši upokojeni. Se spočijejo in potem imajo lahko kakšno uro otroka čez, ampak zaposleni?

Imam na FB kar nekaj mamic, ki redno pišejo vikend off brez otrok, vikend samo za naju, samo srečna mama je dobra mama, srečna mama na vikendu v dvoje, mini dopust za naju dva. In vedno ene in iste. Če bi šla to seštevat, bi rekla, da so otroci teh mam maksimalno dva vikenda na mesec doma, večinoma pa en vikend doma, štiri pri babici in dedku.

Da so tudi popoldne pri babicah, ko ima mama jogo, ata fitnes, ko imata kino večere, relaks savne in podobno mi verjetno ni treba omenjati.

Starši vzgajajo, dedki in babice crkljamo. A primarna celica ostaja: starša in otroci. Znotraj nje se oblikuje svet otroštva in temelj odrasle osebe v prihodnosti.

Zato sodelujem v občasnem varstvu. Nisem pa pristaš stalnih čuvanj in si predvsem ne domišljam, da bi lahko nadomestila stik s starši.

Moja vnučka sta v vrtcu, sicer pa živimo 30 kilometrov stran. Dokler nista šla v vrtec sem jih občasno pazila z drugo nono.
Ta teden imam oba na počitnicah (tudi prespijo), ker je bila mamica na enem posegu, očka pa dela v popoldanskem turnusu.
Drugače pa me ne izkoriščajo, kar naredim, naredim z veseljem. Komu pa boš pomagal, če ne svojim otrokom?
Žalostno se mi zdi, če me vnuki ne bi niti poznali in ne bi hoteli ostati pri meni kakšen dan.

Pri nas je točno tako: otroci veliko vikendov preživijo s starimi straši. Ker jih imajo radi, ker so tam radi, ker nam vsem tako paše. Tudi moja mama kdaj pojamra, kako naporno je,a ko jpridem iskat otroke malo bolj zgodaj, jih pa kar noče izpustiti. Stari starši si želijo biti s svojimi vnuki in v bistvu sva midva z možem tista, ki jih bremzava v tem. Ker če bi bilo po njihovo bi jih imeli nonstop, ne glede na utrujenost. Jih pa uturiva včasih tudi tetam in stricom in celo prijateljem, oni pa kdaj nam njihove. Pač ne menimo, da je prav, da je družina ozko zaprta, ampak verjamemo, da mora imeti otrok v življenju čim več odraslih, odgovornih ljudi, ki jim lahko zaupa in ki ga imajo radi. Ki se z njim ukvarjajo. Zato peljem otroke k starim staršem tudi, ko mi to ne paše, pa vem, da si otroci to želijo, stari starši pa tudi. Pa moja mama najraje na svetu za nas kuha različne dobrote in je prav žalostna, če kdaj ne utegnemo priti. Reče: Pa sem štrudl spekla za vas!

Nam je to normalno. Taka je bila namreč tudi moja babica, ki je bila gotovo utrujena od kupa vnukov, ki so bili tako radi pri njej, ampak jo je to hkrati tudi držalo pokonci. Pa je tudi kdaj pojamrala čez vnuke, kot moja mama čez svoje pa jaz čez svoje otroke in kako naporni so. Ja, sem vesela vsakega trenutka zase in za naju z možem, ampak sem tudi vesela za vse trenutke, ki jih moji otroci preživijo s starimi starši! Oni pa tudi.

Dokler nisem zanosila kar naprej kdaj bo, pa da je ze v penziji in ima cas, da komaj caka… potem se je celo ponudila da bi malega imela namesto vrtca, pa je hb nisem poslusala saj zdaj vidim da so je samo besede. Ko jo prosim za kaksen dop. ali pop (prespal ni se nikoli) je pa vedno nekaj – v pon en tecaj, v tor se dobi s kolegicami, v sredo telovadba, v cet gre v veliki mercator, pa mora kuhat marmelado, pa pect potico, pa k frizerju… saj potem nekaj skombiniramo, ponavadi otroka dobi dedi cez, ampak jaz imam prav slab obcutek da ji je odvec. Ampak ce jo direkt vprasam pa seveda, ni problema, ona bi vse za vnuka… edino lih takrat ima pa…

Torej, iz prebranega bi človek lahko nehote izluščil, da se ti in tvoj mož povsem premalo ukvarjata z otroki (ali pa sta povsem neodgovorna) če ti ob sebi potrebujejo toliko različnih odraslih ljudi, katerim jim rineta potomstvo….

Torej, iz prebranega bi človek lahko nehote izluščil, da se ti in tvoj mož povsem premalo ukvarjata z otroki (ali pa sta povsem neodgovorna) če ti ob sebi potrebujejo toliko različnih odraslih ljudi, katerim jim rineta potomstvo….
[/quote]

Kaj pa je zate DOVOLJ ukvarjanja z otroki? To, da si nonstop z njimi? To, da jih ves čas animiraš? Za razliko od tebe, ne verjamem v mit, da je mama ena sama in se trudim, da otroci niso vedno samo z nama z možem. Otroke včasih res prav rinem stran od sebe, ker se trudim, da so samostojni in da nimajo problema navezovati stika z drugimi. Verjemi, da kljub temu še vedno ogromno časa preživijo prav doma.

Torej, iz prebranega bi človek lahko nehote izluščil, da se ti in tvoj mož povsem premalo ukvarjata z otroki (ali pa sta povsem neodgovorna) če ti ob sebi potrebujejo toliko različnih odraslih ljudi, katerim jim rineta potomstvo….
[/quote]

Kaj pa je zate DOVOLJ ukvarjanja z otroki? To, da si nonstop z njimi? To, da jih ves čas animiraš? Za razliko od tebe, ne verjamem v mit, da je mama ena sama in se trudim, da otroci niso vedno samo z nama z možem. Otroke včasih res prav rinem stran od sebe, ker se trudim, da so samostojni in da nimajo problema navezovati stika z drugimi. Verjemi, da kljub temu še vedno ogromno časa preživijo prav doma.
[/quote]

Prosim definiraj “ogromno”
Od 8 do 16 ure vrtec ali šola, potem kaka dejavnost obisk tete in je ura 9 ter spanje.
Če pa misliš tisti en vikend ko sta morda res doma pa ni ogromno.
Zdaj jih ti rineš od sebe s pretvezo da bosta samostojna, ko te pa ne bosta šmirglala pet posto boš pa jokcala. Mali otroci rabijo starše pika. Stari starși in ostalo sorodstvo so za malo pikico na i_ju.

V tej poplavi besed si zgrešila bistvo. Ne gre se za občasno varstvo, ampak za fizično in finančno preobremenjenost.

avtorici:
stari starši v tej zgodbi so sami krivi, da imajo take otroke – posledica permisivne vzgoje.
otroci, ki dajo svoje otroke svojim staršem skoraj vsak vikend in potem še sami pridejo na kosilo niso nič drugega kot razvajenci, ki niso dorasli družini in vzgoji lastnih otrok ter skrbi za njih.

Torej, iz prebranega bi človek lahko nehote izluščil, da se ti in tvoj mož povsem premalo ukvarjata z otroki (ali pa sta povsem neodgovorna) če ti ob sebi potrebujejo toliko različnih odraslih ljudi, katerim jim rineta potomstvo….
[/quote]

Kaj pa je zate DOVOLJ ukvarjanja z otroki? To, da si nonstop z njimi? To, da jih ves čas animiraš? Za razliko od tebe, ne verjamem v mit, da je mama ena sama in se trudim, da otroci niso vedno samo z nama z možem. Otroke včasih res prav rinem stran od sebe, ker se trudim, da so samostojni in da nimajo problema navezovati stika z drugimi. Verjemi, da kljub temu še vedno ogromno časa preživijo prav doma.
[/quote]

Primarna vzgoja je po mojem mnenju naloga staršev, ti ga morajo v zavetju varnega doma tudi pripraviti na soočenje z zunanjim svetom. “Zunanjih” ljudi, ki zanj skrbijo in na nek način vplivajo nanj (vzgojitelji, učitelji, trenerji, profesorji) je v otrokovem svetu dovolj in sama nikakor ne verjamem v tezo, da se s “porivanjem drugim v naročje” krepita otrokova samozavest in samostojnost.

Otrok ne potrebuje naše neprestane animacije – potrebuje pa zavedanje, da je doma dobrodošel, da je staršem z njim lepo, da ga imajo radi in se z veseljem ukvarjajo z njim.

Ti pa govoriš o tem, da je tebi lepo, ker je otrokom lepo drugje (in ne doma).
Furaš nek wannabe odrasel lajf, ki pa ga brez podpornega društva nikakor ne bi zmogla.
Koliko ur na teden si z otroki?
Vsak dan eno ali dve?
pa čez vikend?
Toliko, kolikor z avtom potrebujete do babice/do štrudla?

Mama (verjetno še zaposlena) ti pove, da je preobremenjena z vnuki, ti pa jo povsem povoziš in meniš, da je edino pravilno, da gostovanje tvojih otrok pri njej traja cel vikend.
Si kdaj razmislila, da bi prišli k mami samo na obisk za 2-3 ure?
Ali da bi ti kdaj mamo povabila na štrudl?

Kolikor jaz opažam, mladi starši ne bi želeli nobenih sprememb v primerjavi z življenjem pred otrokom. Pri varstvu se izmenjujejo enkrat eni, drugič drugi stari starši. Ob nedeljah tudi kosilo enkrat eni, drugič drugi in obvezno posodice kuhane hrane za domov, da bo za čez teden.
Tako je, ker VSEM tako paše, kot ste že ugotovili.

Kaj pa je zate DOVOLJ ukvarjanja z otroki? To, da si nonstop z njimi? To, da jih ves čas animiraš? Za razliko od tebe, ne verjamem v mit, da je mama ena sama in se trudim, da otroci niso vedno samo z nama z možem. Otroke včasih res prav rinem stran od sebe, ker se trudim, da so samostojni in da nimajo problema navezovati stika z drugimi. Verjemi, da kljub temu še vedno ogromno časa preživijo prav doma.
[/quote]

Primarna vzgoja je po mojem mnenju naloga staršev, ti ga morajo v zavetju varnega doma tudi pripraviti na soočenje z zunanjim svetom. “Zunanjih” ljudi, ki zanj skrbijo in na nek način vplivajo nanj (vzgojitelji, učitelji, trenerji, profesorji) je v otrokovem svetu dovolj in sama nikakor ne verjamem v tezo, da se s “porivanjem drugim v naročje” krepita otrokova samozavest in samostojnost.

Otrok ne potrebuje naše neprestane animacije – potrebuje pa zavedanje, da je doma dobrodošel, da je staršem z njim lepo, da ga imajo radi in se z veseljem ukvarjajo z njim.

Ti pa govoriš o tem, da je tebi lepo, ker je otrokom lepo drugje (in ne doma).
Furaš nek wannabe odrasel lajf, ki pa ga brez podpornega društva nikakor ne bi zmogla.
Koliko ur na teden si z otroki?
Vsak dan eno ali dve?
pa čez vikend?
Toliko, kolikor z avtom potrebujete do babice/do štrudla?

Mama (verjetno še zaposlena) ti pove, da je preobremenjena z vnuki, ti pa jo povsem povoziš in meniš, da je edino pravilno, da gostovanje tvojih otrok pri njej traja cel vikend.
Si kdaj razmislila, da bi prišli k mami samo na obisk za 2-3 ure?
Ali da bi ti kdaj mamo povabila na štrudl?
[/quote]

Stari starši niso “zunanji ljudje”, ampak so – če kot starš to dopustiš – otrokovi bližnji, del družine. Meni je bila tako recimo del družine tudi moja babica in svojim otrokom želim, da imajo nekaj podobnega. Mož je bil recimo zelo navezan na strica in teto itd. Različni bližnji ljudje v otrokovem življenju ga bogatijo, ga kaj novega naučijo, kuhajo druge jedi kot doma, imajo drugačno mišljenje.

Ja, mi je lepo, ker je otrokom lepo tudi drugje in ne samo doma. Doma se imamo super, ampak jim ne morem dati vsega. Nimamo recimo vrta kot pri tašči, sosedi nimajo konjev in koz kot pri teti itd. Pa ne znam speči takega štrudla kot mama. Znam pa naresti dobre pite in čokoladno torto, pa moji otroci poskusijo vse to. Meni se zdi samo dobro, da imajo otroci čim več raznolikih ljudi in čim več raznolikih izkušenj. Zato tudi potujem z njimi, hodimo na izlete.

Ne furam odraslega lajfa, niti ne verjamem, da sem blazno sposobna furat odrasel lajf. Ja, težje bi bi bilo, če ne bi imela starih staršev in pdopore širše družine, težje bi se prebijala čez vsakdan, ampak … A bi bila zato kaj več vredna, če bi zmogla vse sama in bi se lahko trkala po prsih, kako sem čisto sama vzgojila otroke? Jaz ne verjamem v to in mislim, da naš način življenja otroke samo bogati – ker imam sama tako izkušnjo iz svojega otroštvaa. Pa zato moja mama ni bila nič manj mama, samo še babico sem imela zraven, s katero sem preživela veliko časa.

Že v prvem postu sem pa napisala, da se bremzam v tem, da starih staršev ne obremenim preveč, a so potem oni tisti, ki kličejo in prosijo, da naj otroci pridejo vsaj na obisk. Enako je, če jih pridem prej iskat itd. Saj pravim: jim paše, čeprav so utrujeni. Da pa ne bi bili utrujeni preveč, skrbiva midva z možem, ker oni bi vnuke radi imeli 26 ur na dan, ne samo 24.

Ah, je kar težko. Poznam dedka in babico ki sta temu naredila konec. Ja in njuna hči je seveda kuhala mulo ( in jo še danes cca 4 leta) vnukov nista ves ta čas več videla.

A lastno hčer pa starša sta kaj videla v teh štirih letih, a jima je to pač vseeno, da je nista, ker jima je itak samo za vnuke mar?

Če bi mogoče obstajal vsaj približno zdrav odnos med starši in njihovimi odraslimi otroki (in tu sem 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} prepričana, da je večina krivde na starših, da temu ni tako), bi bilo verjetno tudi možno lastni hčerki povedat, da si utrujen in preobremenjen, pa to ne bi povzročilo večletne odtujenosti. Tako se pa v vseh teh zgodbah vse samo okrog vnukov vrti.

Ah, je kar težko. Poznam dedka in babico ki sta temu naredila konec. Ja in njuna hči je seveda kuhala mulo ( in jo še danes cca 4 leta) vnukov nista ves ta čas več videla.
[/quote]

Boljša prva zamera, kot zadnja. Mi se o tem že zdaj pogovarjamo, pa nobeden od otrok še partnerja nima. So pa res stari okoli 20. Bova pomagala, bova crkljala, ne bova pa prevzela bremena in lepot starševstva.

Meni pa je grozno ko stari starši dobijo vnuke in pozabijo na lastne otroke. Mene mami nikoli ne vpraša več kako sem, kaj pičnem….ampak kaj dela vnukica in kdaj jo bom pripeljala da jo vidi. Hudo a jaz sem pa zdaj megla.