Mama ima ljubimca
Pozdravljeni,
na ta forum pisem, ker potrebujem pogled na nastalo situacijo se iz drugega zornega kota, oziroma mnenje ljudi, ki niso custveno vpleteni.
Stvar je taka: Ze cca leto in pol opazujem spremenjeno mamino obnasanje. Kar na lepem je postalo pomembno, kako gre oblecena v sluzbo, shujsala je, pricela je kolesarit, med pogovorom pa je nestetokrat omenila sodelavca v najbolj brezveznih situacijah. Se bolj sumicava sem postala, ko je brata vprasala, kako se izbrise samo en sms in ne cel pogovor ter ko je telefon nenadoma postal njen zvesti sopotnik, pred tem pa ga skoraj ni uporabljala.
Doma ze dolgo ne zivim vec. Za takrat, ko sem, pa lahko trdim, da sta imela z ocetom lep odnos. Vedno. Oce z besedami ni spreten, tudi romanticen ni, pa tudi pospravi ne vedno za sabo (cista terna ravno ni 😁), mamo pa ima rad. Z dejanji to veckrat pokaze, ceprav imam obcutek, da mama tega ne ceni vec. Precej prepricana sem, da oce ni opazil nobenega od znakov, ki nakazujejo na nezvestobo. V branju med vrsticami in opazovanju dogajanja okrog sebe se ne znajde.
Oceta imam rada in hudo mi je, ko pomislim, da obstaja velika verjetnost, da se mu za hrbtom dogajajo necednosti. Da ne bo pomote, tudi mamo imam rada, vendar se mi zadnje case zdi, kot da sem jaz tista, ki bi jo morala kaj poduciti o zivljenju. Na trenutke se obnasa kot kaka najstnica, ceravno jih ima blizu 50.
Skratka, oprijemljivih dokazov o varanju nimam, me pa zadeva zre, zelo zre. Vse skupaj bi rada razrezila, zlagana idila mi gre na jetra. Tezko se pretvarjam, kot da ni nic. Moz mi svetuje, naj vse skupaj pustim, mene pa ima, da bi se o vsem skupaj pogovorila z mamo, v upanju, da bo to pogovor dveh odralsih razumnih zensk. Mama namrec zelo hitro znori, tako da obstaja tveganje, bi se pogovor spreobrnil v kricanje.
Na splosno smo si v druzini blizu, dobro se razumemo, hodimo skupaj na vikend dopuste, vecerje … Ce ne bi bilo teh malenkosti, bi delovali kot popolna druzina.
Kaj menite? Naj se pogovorim ali naj se naprej zgolj opazujem in se mucim s tem vprasanjem sama. Bratoma namrec nisem nic omenila.
Očetu vsekakor nič ne povej.
Mami pa namigni, da sumiš oz. da veš in boš videla odziv in potem kak pogovor. Odvisno kako se bo odzvala. Lahko ti preprosto reče kaj te briga. Mogoče pa bo pripravljena na pogovor.
Mogoče ji bo pa dovolj že to, če bo vedela, da si ti opazila.
Samo okrog pa ne govorit. Očetu sploh ne.
Ni skrivnosti, ki je čas ne bi razkril. Skrivnosti, sploh v družini, uvajajo cenzuro v medsebojno komunikacijo in mažejo odnose. In nas posledično oddaljujejo drug od drugega. Nič nas ne naredi bolj osamljene kot naše skrivnosti.
Sem ti odgovoril?
Jaz mislim, da se nimaš pravice vmešavati v življenje tvoje mame/vezo tvojih staršev.
Jaz je ne bi direktno vprašala, če ima ljubimca, ampak bi ji najprej rekla, da v zadnjem času precej skrbi za videz in kako to, da sedaj toliko pozornosti posveča temu. Mogoče pa nima ljubimca, pa se le “boji” staranja oziroma se ne more sprijazniti s tem, da bo kmalu stara 50 let. Iz njenega odgovora in z žensko intuicijo boš lahko nadaljevala z vprašanji. Potem jo povprašaj naokoli malo o tem sodelavcu oziroma na splošno o sodelavcih, da boš videla, če koga posebej omenja, ceni oziroma če o nekom prav navdušeno pripoveduje. Upam, da poznaš osnovne trike “zasliševanja osumljene osebe”. Vedno sprašuj naokoli, nikoli direktno. Pri direktnem spraševanju se osumljeni spravi v obrambno držo in čisto nič ne pove.
Pa si ti prepricana, da ves, kdo vse so tvoji (pol-)bratje in (pol-)sestre po ocetovi strani?
[/quote]
Po tvoje je pravi nasvet, naj se ne vtikuje v odnos staršev.
[/quote]
V bistvu bi ji rekel (na njenem mestu), da se mi zdi, da sem zanosila z onim ljubkim postarjem… da sicer sva vedno pazila na zascito, nato pa se pac enkrat nisva mogla obvladat in se je prijelo… in bi vprasal, kako ona pristopa k tem zadevam in namignil, da itak vem za njene skoke cez plot, saj se vidijo iz avijona…
😉
Ne vem, če se misliš vmešavati, kaj pa boš rekla, da to ni prav… mogoče pa očetu ni mar za to.
Se spomnim pri prijateljici iz mladosti, sva midve sami ugotovili, da ima oče ljubico, potem sta se pa res njena starša še isto leto ločila. Ne vem ali je mama zatiskala oči… ampak take stvari so kar evidentne.
Najprej se nehaj obremenjevati. Že res, da si ti želiš, kakšen odnos naj bi imela tvoja oče in mati. vendar skrb za njun odnos ni tvoja naloga. To je njuna naloga, kajti gre za njun odnos.
Če hočeš res pomagati raje z mamo ob sproščeni priložnosti načni pogovor, kako te žalosti, da ljudje v partnerstvu z leti nehajo posvečati pozornost eden drugemu in da zaradi tega zamre ljubezen med njimi. Brez obtoževanja, brez zasliševanja, le pogovor.
Morda se mati, če že res hvata krivine malce zamisli.
Ostalo pa raje pusti pri miru in ne drezaj.
Glede na to da ste med seboj povezani in se imate radi, bi jaz na tvojem mestu mamo malo v hecu vprašala kaj se z njo dogaja, da se je odločila za take drastične spremembe in da je očka sigurno ponosen na njo ker ima tako mladenko ob sebi. Pa boš takoj videla njeno reakcijo in boš presodila ali je tretji v igri ali pa ima mama zdaj spet čas zase in uživa na polno.
Nikakor pa jp ne bi kar napadla ker če to ni tes bo velika zamera.
Možno je oboje, vendar nimaš ti pravice se vtikati v njun zakon kot se nima mama v tvojega.
Če je ata srečen in funkcionirata dobro potem je to to. Mamo bo minilo in se bosta skupaj postarala.
Starša poznaš v odnosu do tebe, njunega odnosa pa ne moreš poznati, ker ne veš, kaj vse se dogaja za vrati spalnice …
Dober oče, dobra mama, a en za drugega nista dobra …
Pridejo leta, ko ti je čez glavo, da stalno nekoga opozarjaš, da pospravi čevlje/nogavice/krožnik, pač karkoli in sori, ampak to ni nobena ljubezen, če se v 20ih letih zavoljo ljubljene osebe ne potrudiš pospravit drobtin z mize, dokler ta oseba ne znori, potem pa 3 dni lepo pobrišeš (o, ja, seveda znaš pobrisat!), ko se pa prepir pozabi, pa spet po starem …
Kako bosta tvoja starša uredila med seboj, je njuna stvar, niti najmanj ni tvoja! Če sta skupaj ali ne, bosta vedno tvoja starša!
In še enkrat, kako sta onadva med seboj uredila, ne veš in ni tvoja stvar.
Tvoja mama je v meni. Takrat se dosti žensk prične bolj truditi za svoj videz, rade so bolj urejene, pričnejo se ukvarjati s kakšnim športom (tek, kolesarjenje), poiščejo si zanimivo družbo. Nikakor ne mislim, da ima tvoja mama kakšnega ljubimca, daleč od tega. Ne zastavljaj ji neumestnih vprašanj, ne žali jo s sumničenji in podtikanji. Zaposli se s pametnejšimi mislimi in pozabi na take neumnosti, ki ti gredo po glavi v zvezi z mamo. Spoštuj jo in bodi do nje prijateljska in se iskreno druži tako z njo kot z ostalimi družinskimi člani. Zagotovo boste vsi zadovoljni.
Še enkrat: pamet v roke!
Upam, da znaš angleško:
Dekle, odraslo si – nisi več doma, nisi niti mladoletnica ali najstnica, finančno starši niso dolžni več zate skrbeti, niti nisi tako majhna in nebogljena, da bi potrebovala idelano “družino” za javnost.
Očitno te idelane družine pri vas doma več ni.
Kaj pa ti veš, zakaj so se odnosi med njima ohladili ( morda impotenca, nečustvovanje tvojega očeta), pač mama je zaživela.
Bosta že sama rešila, ne vmešavaj se in ne prilivaj olja na ogenj.
Pa nisem varalica, nikoli bila, ampak če je v neki zvezi monotonost, če je izginil čar neke zveze, je to mučenje. In mamabi očitno še malo bolj živo živela, kot je morda životarila do pred kratkim.
ne veš… nisi doma za istimi stenami…. ne veš….. In ti tudi ni treba vedeti…. odrasla si… pusti ju, naj sama rešita.