Psihoterapije – kako zgleda, kako se napreduje
Sem že hodila na psihoterapijo, tako posamezno kot skupinsko pa nikakor ni uspeha.
Tisti, ki hodite oz. ste že hodili, kako pri vas zgleda? Sami načnete nek problem?
Najbolj me zanima tisti, ki imate travme že od malega in tudi v odrasli dobi niste uspešni v odnosih do drugih ljudi.
In kako vedet, da je psihoterapevt ok? Meni se je zdelo, da je samo denar ven vlekla iz mene. Na skupinski pa je bila terapevtka ok, ampak se pa pred drugimi ljudmi nisem upala odpreti. Tako, da spet razmišljam o posamični terapiji, ampak kako vedet, da je terapevt ok?
Jaz hodim na psihoterapijo zaradi težav, ki jih imam zaradi izjemno travmatičnega otroštva. Terapevtka, h kateri hodim zdaj, je moja druga. Z njo sem se takoj osebnostno ujela, po vsaki uri sem se počutila boljše. Če je kdaj pričakovala poslabšanje, povišanje anksioznosti ipd., me je vnaprej opozorila. Stane nekoliko več, vendar mi je res zelo pomagala, tako glede simptomov, zaradi katerih sem poiskala pomoč, kot tudi glede reševanja čisto vsakdanjih težav, vzpostavljanja drugačnih odnosov itd. Je pa trajalo kakšno leto, da sem res začutila spremembo, ne le trenutnega boljšega počutja.
Poznam veliko ljudi z zelo različnimi izkušnjami, nekateri terapevti so res katastrofa, nekateri končajo samo neke “šnelkurz” tečaje in so že kao psihoterapevti …, žal je po mojih izkušnjah kar tako, da je za malo denarja tudi malo muzike. Moja ima tarifo 50 € na uro in zahteva tedensko obravnavo, ker po njenem mnenju terapija z daljšimi presledki ne more uspešno teči. Najprej sem tudi imela občutek, da ji gre pač za denar, ampak kot sem rekla, sem čez čas res uspela rešiti vrsto problemov, tako da mislim, da je imela prav. Je drago, ampak meni ni žal niti centa, ker mi je res zelo izboljšala življenje. Je pa ne upam imenovati, ker ji najbrž ne bi bilo prav. Poglej si na forum Nebojse, kjer imajo sezname terapevtov in tudi izkušnje z njimi. Vso srečo ti želim!
Ja, glede kvalifikacij sem ga že polomila. Sem sicer iskala po Cobissu njeno diplomo, članke, objave pa ni bilo nič in sem mislila, da si je spremenila priimek. No potem se ugotovila, da sploh ni študirala psihologije :(.
Pa iskrenega odnosa tudi nistva vzpostavili. Samo sem kar nekaj časa vztrajala, ker sem misilla, da je v meni problem.
Pri skupinski terapiji pa mi je terapevtka ok, imam dober občutek. Se pa nekak pred drugimi ne morem odpreti. Mogoče bi morala k njej na posamične ure.
Ja, glede kvalifikacij sem ga že polomila. Sem sicer iskala po Cobissu njeno diplomo, članke, objave pa ni bilo nič in sem mislila, da si je spremenila priimek. No potem se ugotovila, da sploh ni študirala psihologije :(.
Pa iskrenega odnosa tudi nistva vzpostavili. Samo sem kar nekaj časa vztrajala, ker sem misilla, da je v meni problem.
Pri skupinski terapiji pa mi je terapevtka ok, imam dober občutek. Se pa nekak pred drugimi ne morem odpreti. Mogoče bi morala k njej na posamične ure.
[/quote]
To, da ni študirala psihologije, je kvečjemu plus – psihologi zveze nimajo s psihoterapijo. Psihoterapija zahteva povsem drugačno usposabljanje, če se je lotijo psihologi, ni kaj dosti za pričakovat – razen če ima človek naravni dar za to, kar je itak pogoj za vsakega dobrega terapevta.
Še enkrat, psiholog NI terapevt. To so čisto različne zadeve.
Pred 10 leti sem bila enkrat pri enem psihologu, ki me je pa še bolj zmedel. Ampak sem ugotovila že po drugem srečanju, da ne bo šlo. Sem mislila, da je vsepovsod tako, pa zdaj vidim, da ni. Sedaj sem ravno pred mesecem začela in moram reči, da sem po nekaj srečanjih zadovoljna. Ko vidiš, da se v življenju stvari ponavljajo in da se mi zdi, da sem kot mačka, ki se vrti okoli repa, vidim, da mora človek nekaj narediti na sebi ..Dobila sem neko razumevanje v moje odzivanje, na splošno vpogled v področje duševnosti, saj se nikoli nisem posebej ukvarjala zakaj čutim tako kot čutim.
Kako najti pravega človeka? Najprej mislim, da je potrebna izobrazba, potem pa moraš poskusti kakšna tri srečanja. Paz se šarlatanov, ki ne izvajajo preverjenih psihoterapij (tudi te so lahko različne, odvisno tudi katera ti ustreza). Drugače žal ne gre.
Ja, glede kvalifikacij sem ga že polomila. Sem sicer iskala po Cobissu njeno diplomo, članke, objave pa ni bilo nič in sem mislila, da si je spremenila priimek. No potem se ugotovila, da sploh ni študirala psihologije :(.
Pa iskrenega odnosa tudi nistva vzpostavili. Samo sem kar nekaj časa vztrajala, ker sem misilla, da je v meni problem.
Pri skupinski terapiji pa mi je terapevtka ok, imam dober občutek. Se pa nekak pred drugimi ne morem odpreti. Mogoče bi morala k njej na posamične ure.
[/quote]
To, da ni študirala psihologije, je kvečjemu plus – psihologi zveze nimajo s psihoterapijo. Psihoterapija zahteva povsem drugačno usposabljanje, če se je lotijo psihologi, ni kaj dosti za pričakovat – razen če ima človek naravni dar za to, kar je itak pogoj za vsakega dobrega terapevta.
Še enkrat, psiholog NI terapevt. To so čisto različne zadeve.
[/quote]
Res je, psiholog še ni psihoterapevt. Tako kot nekdo, ki je študiral medicino še ni kirurg. Ampak vseeno pa od kirurga pričakujem diplomo iz medicine. In tudi od psihoterapevta pričakujem diplomo iz psihologije.
To, da ni študirala psihologije, je kvečjemu plus – psihologi zveze nimajo s psihoterapijo. Psihoterapija zahteva povsem drugačno usposabljanje, če se je lotijo psihologi, ni kaj dosti za pričakovat – razen če ima človek naravni dar za to, kar je itak pogoj za vsakega dobrega terapevta.
Še enkrat, psiholog NI terapevt. To so čisto različne zadeve.
[/quote]
Res je, psiholog še ni psihoterapevt. Tako kot nekdo, ki je študiral medicino še ni kirurg. Ampak vseeno pa od kirurga pričakujem diplomo iz medicine. In tudi od psihoterapevta pričakujem diplomo iz psihologije.
[/quote]
Popolnoma napačna pričakovanja imaš in precej zmede glede šolanja. Če že iščeš ustrezno izobrazbo, išči diplomo iz PSIHOTERAPIJE (ja, obstaja, sicer ne na državnih šolah). Kirurg je specializacija medicine, tudi psihiater je specializacija na medicini, medtem ko psihoterapevt NI specializacija psihologije.
Če boš iskala med diplomiranimi psihologi, boš res težko našla kaj dobrega, ker diplomirani psihologi so teoretiki, sistematiki, usposobljeni za statistiko, meritve, psihometrijo, primerni morda za šolske svetovalce, kadrovnike ali delo v raznih ustanovah, vsekakor pa nimajo nobene zveze z resnim psihoterapevtskim delom.
Pri nas je to področje skrajno neurejeno, imetniki ‘državnih diplom’ alla psihologi in tudi psihiatri si lastijo monopol nad vsakršno psihološko pomočjo, a so za pravo psihoterapijo najmanj usposobljeni. Ne psiholog ne psihiater ZVEZE nima s psihoterapijo. Samo ljudje pač padajo na nazive. Res je, da izobrazba nekaj pomeni, vendar je treba znat ločit, kaj določeni situaciji ustreza.
Pa nisem študirala nič od tega, da se razumemo, imam pa vpogled v te zadeve in tudi sama sem bila na terapiji pri ne-psihologu in ne-psihiatru.
veliko sreče
Res je, psiholog še ni psihoterapevt. Tako kot nekdo, ki je študiral medicino še ni kirurg. Ampak vseeno pa od kirurga pričakujem diplomo iz medicine. In tudi od psihoterapevta pričakujem diplomo iz psihologije.
[/quote]
Popolnoma napačna pričakovanja imaš in precej zmede glede šolanja. Če že iščeš ustrezno izobrazbo, išči diplomo iz PSIHOTERAPIJE (ja, obstaja, sicer ne na državnih šolah). Kirurg je specializacija medicine, tudi psihiater je specializacija na medicini, medtem ko psihoterapevt NI specializacija psihologije.
Če boš iskala med diplomiranimi psihologi, boš res težko našla kaj dobrega, ker diplomirani psihologi so teoretiki, sistematiki, usposobljeni za statistiko, meritve, psihometrijo, primerni morda za šolske svetovalce, kadrovnike ali delo v raznih ustanovah, vsekakor pa nimajo nobene zveze z resnim psihoterapevtskim delom.
Pri nas je to področje skrajno neurejeno, imetniki ‘državnih diplom’ alla psihologi in tudi psihiatri si lastijo monopol nad vsakršno psihološko pomočjo, a so za pravo psihoterapijo najmanj usposobljeni. Ne psiholog ne psihiater ZVEZE nima s psihoterapijo. Samo ljudje pač padajo na nazive. Res je, da izobrazba nekaj pomeni, vendar je treba znat ločit, kaj določeni situaciji ustreza.
Pa nisem študirala nič od tega, da se razumemo, imam pa vpogled v te zadeve in tudi sama sem bila na terapiji pri ne-psihologu in ne-psihiatru.
veliko sreče
[/quote]
Glej, jaz ne bi šla na terapijo k nekomu, ki je recimo po izobrazbi strojnik, in je naredil nek tečaj iz psihoterapije.
Popolnoma napačna pričakovanja imaš in precej zmede glede šolanja. Če že iščeš ustrezno izobrazbo, išči diplomo iz PSIHOTERAPIJE (ja, obstaja, sicer ne na državnih šolah). Kirurg je specializacija medicine, tudi psihiater je specializacija na medicini, medtem ko psihoterapevt NI specializacija psihologije.
Če boš iskala med diplomiranimi psihologi, boš res težko našla kaj dobrega, ker diplomirani psihologi so teoretiki, sistematiki, usposobljeni za statistiko, meritve, psihometrijo, primerni morda za šolske svetovalce, kadrovnike ali delo v raznih ustanovah, vsekakor pa nimajo nobene zveze z resnim psihoterapevtskim delom.
Pri nas je to področje skrajno neurejeno, imetniki ‘državnih diplom’ alla psihologi in tudi psihiatri si lastijo monopol nad vsakršno psihološko pomočjo, a so za pravo psihoterapijo najmanj usposobljeni. Ne psiholog ne psihiater ZVEZE nima s psihoterapijo. Samo ljudje pač padajo na nazive. Res je, da izobrazba nekaj pomeni, vendar je treba znat ločit, kaj določeni situaciji ustreza.
Pa nisem študirala nič od tega, da se razumemo, imam pa vpogled v te zadeve in tudi sama sem bila na terapiji pri ne-psihologu in ne-psihiatru.
veliko sreče
[/quote]
Glej, jaz ne bi šla na terapijo k nekomu, ki je recimo po izobrazbi strojnik, in je naredil nek tečaj iz psihoterapije.
[/quote]
Sori, samo res si zatežena, pa brez zamere. Kaj nalašč ne dojameš, kaj ti želim povedat ali res ne doumeš? Se sploh ne čudim, da se ne ujameš s terapevtom.
se mi ne da več razpravljat, sem zelo jasno povedala, samo ti preprosto nočeš razumet.
lp
Glej, jaz ne bi šla na terapijo k nekomu, ki je recimo po izobrazbi strojnik, in je naredil nek tečaj iz psihoterapije.
[/quote]
Sori, samo res si zatežena, pa brez zamere. Kaj nalašč ne dojameš, kaj ti želim povedat ali res ne doumeš? Se sploh ne čudim, da se ne ujameš s terapevtom.
se mi ne da več razpravljat, sem zelo jasno povedala, samo ti preprosto nočeš razumet.
lp
[/quote]
Glej, če mi nekdo pobere 40, 50 evrov na uro, pričakujem, da je tudi kaj doštudiral v tej smeri. To so drage stvari in kar nek mazač mi res ni ok.
Kako veš, da je psihoterapevt dober?
Ker se po terapiji počutiš, kot da je te je knokautiral Mike Tyson.
Dobre terapije so boleče, od prijetnih ni haska.
Osnova pa je tvoj motiv, da zadeve razrešiš, ne pa da vzdržuješ status quo.
Večina ljudi s psihičnimi težave je šla skozi travmatične življenjske izkušnje. Te travme so pustile rane, ki so se s časom sicer zarasle, ostale pa so grde brazgotine in deformacije, ki povzročajo težave (fobije, depresije…). Tako kot pri zlomljeni kosti, je treba napačno zaraščeno poškodbo najprej ponovno zlomit (kar je morda še bolj boleče od primarne poškodbe) in šele potem naravnati in zavarovati z opornico.
Tako. Torej, terapije niso prijetne. Brez bolečine ne gre.
To, da ni študirala psihologije, je kvečjemu plus – psihologi zveze nimajo s psihoterapijo. Psihoterapija zahteva povsem drugačno usposabljanje, če se je lotijo psihologi, ni kaj dosti za pričakovat – razen če ima človek naravni dar za to, kar je itak pogoj za vsakega dobrega terapevta.
Še enkrat, psiholog NI terapevt. To so čisto različne zadeve.
[/quote]
Res je, psiholog še ni psihoterapevt. Tako kot nekdo, ki je študiral medicino še ni kirurg. Ampak vseeno pa od kirurga pričakujem diplomo iz medicine. In tudi od psihoterapevta pričakujem diplomo iz psihologije.
[/quote]
Dober psiholog je isto kot v starih casih dober prijatelj. In dobri prijatelji ne potrebujejo diplome, ampak obcutek za cloveka in znajo poslusati. Ce se osebnostno ne ujameta s psihologom, ima lahko 3 doktorate, a ti ne bo pomagal. Vse je v kemiji med vama.
Res je, psiholog še ni psihoterapevt. Tako kot nekdo, ki je študiral medicino še ni kirurg. Ampak vseeno pa od kirurga pričakujem diplomo iz medicine. In tudi od psihoterapevta pričakujem diplomo iz psihologije.
[/quote]
Dober psiholog je isto kot v starih casih dober prijatelj. In dobri prijatelji ne potrebujejo diplome, ampak obcutek za cloveka in znajo poslusati. Ce se osebnostno ne ujameta s psihologom, ima lahko 3 doktorate, a ti ne bo pomagal. Vse je v kemiji med vama.
[/quote]
Pri prijatelju je v ospredju empatija (če je prijatelj), pri psihoterapevtu pa strokovnost oz. razum (seveda tudi empatija, ampak ta ne usmerja terapije).
Velika razlika.
Kako veš, da je psihoterapevt dober?
Ker se po terapiji počutiš, kot da je te je knokautiral Mike Tyson.
Dobre terapije so boleče, od prijetnih ni haska.
Osnova pa je tvoj motiv, da zadeve razrešiš, ne pa da vzdržuješ status quo.
Večina ljudi s psihičnimi težave je šla skozi travmatične življenjske izkušnje. Te travme so pustile rane, ki so se s časom sicer zarasle, ostale pa so grde brazgotine in deformacije, ki povzročajo težave (fobije, depresije…). Tako kot pri zlomljeni kosti, je treba napačno zaraščeno poškodbo najprej ponovno zlomit (kar je morda še bolj boleče od primarne poškodbe) in šele potem naravnati in zavarovati z opornico.
Tako. Torej, terapije niso prijetne. Brez bolečine ne gre.
[/quote]
Kaj pa, če zlomiš stopalnico, pa ti še povoja ne dajo v bolnici? Tako je bilo pri meni? :)))
Kako veš, da je psihoterapevt dober?
Ker se po terapiji počutiš, kot da je te je knokautiral Mike Tyson.
Dobre terapije so boleče, od prijetnih ni haska.
Osnova pa je tvoj motiv, da zadeve razrešiš, ne pa da vzdržuješ status quo.
Večina ljudi s psihičnimi težave je šla skozi travmatične življenjske izkušnje. Te travme so pustile rane, ki so se s časom sicer zarasle, ostale pa so grde brazgotine in deformacije, ki povzročajo težave (fobije, depresije…). Tako kot pri zlomljeni kosti, je treba napačno zaraščeno poškodbo najprej ponovno zlomit (kar je morda še bolj boleče od primarne poškodbe) in šele potem naravnati in zavarovati z opornico.
Tako. Torej, terapije niso prijetne. Brez bolečine ne gre.
[/quote]
Vidiš, tega občutka pa nisem imela. Bolj sem imela občutek kot, da hodim na čvek, na drag čvek.
Kako veš, da je psihoterapevt dober?
Ker se po terapiji počutiš, kot da je te je knokautiral Mike Tyson.
Dobre terapije so boleče, od prijetnih ni haska.
Osnova pa je tvoj motiv, da zadeve razrešiš, ne pa da vzdržuješ status quo.
Večina ljudi s psihičnimi težave je šla skozi travmatične življenjske izkušnje. Te travme so pustile rane, ki so se s časom sicer zarasle, ostale pa so grde brazgotine in deformacije, ki povzročajo težave (fobije, depresije…). Tako kot pri zlomljeni kosti, je treba napačno zaraščeno poškodbo najprej ponovno zlomit (kar je morda še bolj boleče od primarne poškodbe) in šele potem naravnati in zavarovati z opornico.
Tako. Torej, terapije niso prijetne. Brez bolečine ne gre.
[/quote]
Kaj pa, če zlomiš stopalnico, pa ti še povoja ne dajo v bolnici? Tako je bilo pri meni? :)))
[/quote]
Če nosiš visoke petke že ni bilo hudo… 😉
Ja, glede kvalifikacij sem ga že polomila. Sem sicer iskala po Cobissu njeno diplomo, članke, objave pa ni bilo nič in sem mislila, da si je spremenila priimek. No potem se ugotovila, da sploh ni študirala psihologije :(.
Pa iskrenega odnosa tudi nistva vzpostavili. Samo sem kar nekaj časa vztrajala, ker sem misilla, da je v meni problem.
Pri skupinski terapiji pa mi je terapevtka ok, imam dober občutek. Se pa nekak pred drugimi ne morem odpreti. Mogoče bi morala k njej na posamične ure.
[/quote]
To, da ni študirala psihologije, je kvečjemu plus – psihologi zveze nimajo s psihoterapijo. Psihoterapija zahteva povsem drugačno usposabljanje, če se je lotijo psihologi, ni kaj dosti za pričakovat – razen če ima človek naravni dar za to, kar je itak pogoj za vsakega dobrega terapevta.
Še enkrat, psiholog NI terapevt. To so čisto različne zadeve.
[/quote]
Obstajajo klinični psihologi, psihiatri in psihoterapevti. Prvi ima opravljen filozofski faks -smer psihologija in nato še specializacijo iz klinične psihologije (5 let), nato pa še podiplomski program iz psihoterapije.
Psihiater ima končano medicinsko fakulteto in specializacijo iz psihiatrije, nato še podiplomski program iz psihoterapije.
Tako klinični psiholog kot psihiater lahko obadva izvajata psihoterapijo.