Moj partner kot oče
Pozdravljeni, želim vaša mnenja o zadevi, ki me precej muči. S partnerjem sva skupaj 3 leta, ko sva sama se imava super, problem pa nastane, ko sta z nama njegova otroka. Oba sva stara preko 40, njegova otroka pa 12 in 11. Sta povsem neodgovorna, nevljudna, neredoljubna… Skupaj smo bili na morju, za sabo ne pospravljata, mečeta stvari, vklučno s hrano, se odgovarjata, nič ne naredita za skupno dobro ( pospravita posodo), skratka pričakujeta da ju bo nekdo stalno stregel.. Partnerju sem že dopovedovala, da mora otroke vzgojiti, on pa nič. Kako naj se lotim zadeve?
Če njega po 12-tih letih to ni motilo in zmotilo, da bi karkoli storil, mislim, da tudi ti nimaš te moči. Kvečjemu mu boš začela iti na živce, če ga boš preveč opominjala na to, kako slab starš je. Bi pa rekel, da morajo biti otroci precej podobni njemu v določenih zadevah. Tako, da je najbolje, da začneš tukaj, da mu nehaš igrati gospodinjo oziroma, da nehaš pospravljati za njegovimi otroci, v kolikor to seveda počneš. Če te nekaj moti, pri drugih, začni pri sebi.
Skupnih otrok verjetno, ker jih ne omenjaš, nimata?
Najprej se resno pogovori z njim na samem; kaj te moti in zakaj.
Sploh pa je takole;
Nevzgojena predpubertetnika ne bo prevzgojil. Pričakovati kaj takega je utopično.
Zakaj?
Ker očitno do zdaj kaj dosti vpliva na vzgojo ni imel (ni hotel imet (pasiven starš, len starš, ne vemo) ali pa ni mogel imet, kar pomeni da mu je bivša sabotirala večino stvari, kar je želel privzgojit otrokoma, in je obupal, se umaknil v ozadje, koneckoncev je bivša, ane?).
Vedi, da ni tvoja ne dolžnost, ne odgovornost vzgajat njegove otroke, niti svoj/vajin prosti čas preživljat z njima, če si tega ne želiš.
Vedi tudi, da njegova dolžnost kot očetu-ločencu pa je preživljat določen čas s svojima otrokoma dokler sta mladoletna.
Imaši na voljo kompromis, v primeru če je nesposoben oz.mu je vseeno (wtf?) vpeljat vzgojne ukrepe in sodelovanje dveh predpubertetnikov med preživljanjem skupnega prostega časa:
– en del dopusta preživita samo vidva, drug del on sam z otrokoma, ti sama posvoje.
Zaskrbljujoče, pomoje, kar se tiče vajudva, je pa predvsem ta del: “da mu je vseeno”,
Ker to pove tudi, da je njegovo spoštovanje do tebe, precej nizko.
Pozdravljeni!
Situacija je naslednja. On s svojimi otroki predstavlja eno celico, vi pa ste se tej celici priključili. V kolikor boste skušali dinamiko v tej celici na silo spreminjati, se verjetno ne bo končalo dobro.
Situacija zahteva iz vaše strani veliko ponižnosti in prilagajanja. Zaradi vedenja, ki je značilno za to starostno skupino otrok, bi morali ‘globoko dihati’ tudi, če bi bili vi njihova prava mama, kaj šele v tem primeru.
Ko berem vaš prispevek dobim občutek, da želite, da se vaš partner in njegovi otroci prilagajajo vašim pravilom in normam. To lahko poskusite, ampak cena bo zelo visoka. Rajši se vi deloma prilagodite njim. S partnerjem ste dobili tudi otroke. To je neločljivo, spoštujte to. Če se boste res potrudili, in pustili svoj ego na strani, vas bodo tudi otroci sprejeli, vam začeli zaupati in tudi začeli spoštovati. Še en nasvet. Igrivost in humor vedno pomagata. Ne biti zagrenjena mačeha, otroci to čutijo in vam vračajo na svoj način.
Naj otroke komandira njihov oče, vi mu lahko pomagate samo s kakšnim nasvetom in ga podpirate. Če sem bolj konkreten. Če otroci v tej celici ne pospravljajo z mize in če je to očetu OK, potem je na vas da to sprejmete, vsaj v prvi fazi. Če je to nekaj kar zelo moti vaš duševni mir, potem je lahko to dobra osnova za vaše delo na sebi.
Dinamika sestavljenih družin je precej specifična in zahteva poglobljeno analizo. V kolikor sama skupaj s partnerjem ne bosta zmogla, me lahko kontaktirate.
Če otroci v tej celici ne pospravljajo z mize in če je to očetu OK, potem je na vas da to sprejmete, vsaj v prvi fazi. Če je to nekaj kar zelo moti vaš duševni mir, potem je lahko to dobra osnova za vaše delo na sebi.
Lahko prosim malo bolj podrobno pojasnite zgoraj napisana stavka?
Kakšna je druga faza?
Delo na sebi, v kakšnem smislu? Konkretno?
Drugače se strinjam z napisanim, vendar vseeno smatram, da je potrebno tudi spoštovanje in nek kompromis do “prišleka” (mačehe) v primarno razbito/ločeno družinsko celico (oče in otroka).
Predvsem tukaj mislim očeta.
Smatram, da je tudi njegova dolžnost vpeljati novo partnerko v družino, torej otokoma z zgledom pokazati, da se jo upošteva kot osebo, da je potrebno sodelovanje vseh, in ne samo njeno prilagajanje in ponižnost.
Seveda je to njegova dolžnost, prepričan sem, da bi lahko on naredil več in da se verjetno pri vzgoji najstnikov ne znajde najbolje. Njegova dolžnost je, da otrokom pove nekaj v tem smislu: “Vaša mama bo vedno ostala vaša mama, še vedno jo imam rad kot žensko, ki mi je rodila tako čudovite otroke. Žal pa nama ni uspelo ostati skupaj, trudila sva se, vendar ni šlo. ‘Perika’ je sedaj moja nova partnerica, rad jo imam. Ona ne bo nadomestila vaše mame, morda pa lahko postane vaša odrasla prijateljica.”
Morda se zelo motim, toda v načinu pisanja Perike sem zaznal, da želi intenzivneje spreminjati dinamiko osnovne celice in da je v ozadju veliko njene kontrole (nespoštovanje obstoječe dinamike po tej logiki prihaja iz njene strani in ne obratno). Tako pa to ne gre pri toliko starih otrocih in takšni celici. Če želi karkoli spremeniti v svoji novi sestavljeni družini, mora najprej sprejeti to kar je (prva faza). V drugi fazi, ko ji otroci bolj zaupajo, lahko začne počasi skupaj s partnerjem uveljavljati nova pravila, pa še v tem primeru zelo previdno in počasi (in preko partnerja). Ta trenutek so morda otroci podzavestno celo jezni na njo, ker je partnerka njihovega očeta (namesto mame). Kot sem napisal, dinamika sestavljenih družin je zelo kompleksna. Potrebno je veliko potrpežljivosti … Veliko je tudi odvisno kdo je bolj dominantna oseba v tej skupnosti. Če je oče, je mogoče spremembe uveljaviti preko njega. Če je to bila mama, potem bo vse skupaj še večji izziv.
Perika se lahko s partnerjem dogovori o osnovnih logističnih pravilih glede pospravljanja in pomivanja. Če ona ne želi pospravljati za otroci, bo moral on. To se lahko dogovorita 1-1. In če se tako dogovorita je prav, da se on tega dogovora drži. Seveda je mogoče, da je on popolnoma nefunkcionalen oče, ki misli, da se bo vse postavilo na svoje mesto brez njegove aktivne prisotnosti. Toda tudi v tem primeru se to kar sem zapisal ne spremeni. Biti z osebo, ki ima toliko stare otroke vedno pomeni biti tudi z njegovimi otroci in dinamiko, ki se je ustvarila že v osnovi celici.
Pri sestavljenih družinah nikoli ne gledamo dinamike partner 1, partner 2, niti dinamike oče, otroci, novi partner, ampak vedno oče, mama, otroci, novi partner. Vse to in še kaj več je potrebno analizirati, če želimo razumeti dinamiko v takšni skupnosti. V splošnem pa velja, da več kot je prisotne kontrole vseh odraslih v takšni skupnosti, več negativnih reakcij bo prihajalo s strani otrok.
Vse takšne spore je mogoče preseči. Sodelovati pa morajo vsi odrasli vpleteni. Periki in njenemu partnerju bom z veseljem pomagal, če me bosta kontaktirala.
Seveda je to njegova dolžnost, prepričan sem, da bi lahko on naredil več in da se verjetno pri vzgoji najstnikov ne znajde najbolje. Njegova dolžnost je, da otrokom pove nekaj v tem smislu: “Vaša mama bo vedno ostala vaša mama, še vedno jo imam rad kot žensko, ki mi je rodila tako čudovite otroke. Žal pa nama ni uspelo ostati skupaj, trudila sva se, vendar ni šlo. ‘Perika’ je sedaj moja nova partnerica, rad jo imam. Ona ne bo nadomestila vaše mame, morda pa lahko postane vaša odrasla prijateljica.”
Morda se zelo motim, toda v načinu pisanja Perike sem zaznal, da želi intenzivneje spreminjati dinamiko osnovne celice in da je v ozadju veliko njene kontrole (nespoštovanje obstoječe dinamike po tej logiki prihaja iz njene strani in ne obratno). Tako pa to ne gre pri toliko starih otrocih in takšni celici. Če želi karkoli spremeniti v svoji novi sestavljeni družini, mora najprej sprejeti to kar je (prva faza). V drugi fazi, ko ji otroci bolj zaupajo, lahko začne počasi skupaj s partnerjem uveljavljati nova pravila, pa še v tem primeru zelo previdno in počasi (in preko partnerja). Ta trenutek so morda otroci podzavestno celo jezni na njo, ker je partnerka njihovega očeta (namesto mame). Kot sem napisal, dinamika sestavljenih družin je zelo kompleksna. Potrebno je veliko potrpežljivosti … Veliko je tudi odvisno kdo je bolj dominantna oseba v tej skupnosti.
Perika se lahko s partnerjem dogovori o osnovnih logističnih pravilih glede pospravljanja in pomivanja. Če ona ne želi pospravljati za otroci, bo moral on. To se lahko dogovorita 1-1. In če se tako dogovorita je prav, da se on tega dogovora drži. Seveda je mogoče, da je on popolnoma nefunkcionalen oče, ki misli, da se bo vse postavilo na svoje mesto brez njegove aktivne prisotnosti. Toda tudi v tem primeru se to kar sem zapisal ne spremeni. Biti z osebo, ki ima toliko stare otroke vedno pomeni biti tudi z njegovimi otroci in dinamiko, ki se je ustvarila že v osnovi celici.
Pri sestavljenih družinah nikoli ne gledamo dinamike partner 1, partner 2, niti dinamike oče, otroci, novi partner, ampak vedno oče, mama, otroci, novi partner. Vse to in še kaj več je potrebno analizirati, če želimo razumeti dinamiko v takšni skupnosti. V splošnem pa velja, da več kot je prisotne kontrole vseh odraslih v takšni skupnosti, več negativnih reakcij bo prihajalo s strani otrok.
Vse takšne spore je mogoče preseči. Sodelovati pa morajo vsi odrasli vpleteni.
[/quote]
Nesprejemanje partnerice, ker želi nek red in da otroci vsaj pospravljajo za sabo kar nasvinjajo?
Ženska želi nek red v hiši, ki je večini samoumeven in se o njem niti ne razpravlja, tu pa beremo odgovore, da je preveč agresivna?…
Resno?
Ta moški je kot oče popolnoma zatajil, kar se vidi po obnašanju otrok. Sam ne vidi teh stvari kot del težav zato tudi nič ne ukrepa. Očitno ne želi bit bolj strog, ker se boji, da otroci ne bodo več prihajali k njemu zato jim popušča. Razpet je med nevzgojenimi otroci, ki delajo kar se jim zljubi in novo partnerico, ki želi uveljavit “osnovne higienske razmere” za sobivanje.
S svojim mlačnim odzivom in nedejavnostjo bo izgubil spoštovanje otrok in partnerico.
Tip se ne zaveda svoje vloge, ki jo ima kot oče in kot partner, predvidevam, da mu je tudi zato razpadla zveza z mamo njunih otrok.
Vaš nasvet pa je, naj se nova partnerica prilagodi tej anarhiji? :/
Mislim, da je edino pravilno, da se bolj ostro postavijo pravila, ki bi morala veljat že včeraj. Naj se ona ne ukvarja z otroci, ti so njegova skrb in edino pravilno je, da jim on postavi pravila, ki se jih dogovorita skupaj. Če ne bo pozitivnega odziva je škoda časa zanj.
Nova metla najbolje pometa… 😉
V resnici ne vemo, ali v tej skupnosti vlada anarhija. In tudi če vlada, druga metla ne bo prinesla spremembe, če spremembe ne sprejmejo ključni stebri primarne družine (morda je to mama otrok). Koliko je red samoumeven je stvar primarne vzgoje in ne subjektivne ideje kako naj bi nekaj bilo.
Jaz zadevo vidim kot boj med otroci in njo, ki je pri sestavljenih družinah pogost. Več ji bo uspelo (po mojem mnenju), če bo sledila namigom, ki sem jih podal v prispevku. Ampak to je samo moje mnenje in zelo je mogoče, da se motim.
Eno je, da bi bili otroci še zelo majhni, in nekaj povsem drugega, če že imajo postavljene značajske temelje.
V resnici ne vemo, ali v tej skupnosti vlada anarhija. In tudi če vlada, druga metla ne bo prinesla spremembe, če spremembe ne sprejmejo ključni stebri primarne družine (morda je to mama otrok). Koliko je red samoumeven je stvar primarne vzgoje in ne subjektivne ideje kako naj bi nekaj bilo.
Jaz zadevo vidim kot boj med otroci in njo, ki je pri sestavljenih družinah pogost. Več ji bo uspelo (po mojem mnenju), če bo sledila namigom, ki sem jih podal v prispevku. Ampak to je samo moje mnenje in zelo je mogoče, da se motim.
Eno je, da bi bili otroci še zelo majhni, in nekaj povsem drugega, če že imajo postavljene značajske temelje.
[/quote]
Resnično ne vemo kaj se tam dogaja, sodimo lahko samo po tem kar je sama napisala. Lahko si je vse skupaj izmislila oz pretirava.
Glede na to, da je njemu zveza razpadla očitno dela nekaj narobe in v takih primerih otroci potegnejo takratko, so pogosto nevzgojeni, iz preprostega razloga, ker se starša nimata časa ukvarjat z njimi, ker sta prezaposlena s svojimi problemi.
Avtorica je podala opis stanja kakor ga ona vidi in prosi za nasvet. Recimo, da je to kar je napisala res (niti ni tako nemogoče).
Moje mnenje je, da ni kaj odlašat, ker ima opravka s tremi otroci… eden je že telesno odrasel 😛
Kako njemu razložit, da je tako stanje zanjo nesprejemljivo?
Naj bo to nežno prigovarjanje in sprotno opozarjanje na napake ali ga naj postavi pred dejstvo?
njegova otroka pa 12 in 11. Sta povsem neodgovorna, nevljudna, neredoljubna… Skupaj smo bili na morju, za sabo ne pospravljata, mečeta stvari, vklučno s hrano, se odgovarjata, nič ne naredita za skupno dobro ( pospravita posodo), skratka pričakujeta da ju bo nekdo stalno stregel..
Zakaj on sam ne vidi teh stvari kot problematičnih? Ali je to samo njun razkorak v dojemanju otrokovega obnašanja?
težka bo…. 🙂
Seveda je to njegova dolžnost, prepričan sem, da bi lahko on naredil več in da se verjetno pri vzgoji najstnikov ne znajde najbolje. Njegova dolžnost je, da otrokom pove nekaj v tem smislu: “Vaša mama bo vedno ostala vaša mama, še vedno jo imam rad kot žensko, ki mi je rodila tako čudovite otroke. Žal pa nama ni uspelo ostati skupaj, trudila sva se, vendar ni šlo. ‘Perika’ je sedaj moja nova partnerica, rad jo imam. Ona ne bo nadomestila vaše mame, morda pa lahko postane vaša odrasla prijateljica.”
Morda se zelo motim, toda v načinu pisanja Perike sem zaznal, da želi intenzivneje spreminjati dinamiko osnovne celice in da je v ozadju veliko njene kontrole (nespoštovanje obstoječe dinamike po tej logiki prihaja iz njene strani in ne obratno). Tako pa to ne gre pri toliko starih otrocih in takšni celici. Če želi karkoli spremeniti v svoji novi sestavljeni družini, mora najprej sprejeti to kar je (prva faza). V drugi fazi, ko ji otroci bolj zaupajo, lahko začne počasi skupaj s partnerjem uveljavljati nova pravila, pa še v tem primeru zelo previdno in počasi (in preko partnerja). Ta trenutek so morda otroci podzavestno celo jezni na njo, ker je partnerka njihovega očeta (namesto mame). Kot sem napisal, dinamika sestavljenih družin je zelo kompleksna. Potrebno je veliko potrpežljivosti … Veliko je tudi odvisno kdo je bolj dominantna oseba v tej skupnosti.
Perika se lahko s partnerjem dogovori o osnovnih logističnih pravilih glede pospravljanja in pomivanja. Če ona ne želi pospravljati za otroci, bo moral on. To se lahko dogovorita 1-1. In če se tako dogovorita je prav, da se on tega dogovora drži. Seveda je mogoče, da je on popolnoma nefunkcionalen oče, ki misli, da se bo vse postavilo na svoje mesto brez njegove aktivne prisotnosti. Toda tudi v tem primeru se to kar sem zapisal ne spremeni. Biti z osebo, ki ima toliko stare otroke vedno pomeni biti tudi z njegovimi otroci in dinamiko, ki se je ustvarila že v osnovi celici.
Pri sestavljenih družinah nikoli ne gledamo dinamike partner 1, partner 2, niti dinamike oče, otroci, novi partner, ampak vedno oče, mama, otroci, novi partner. Vse to in še kaj več je potrebno analizirati, če želimo razumeti dinamiko v takšni skupnosti. V splošnem pa velja, da več kot je prisotne kontrole vseh odraslih v takšni skupnosti, več negativnih reakcij bo prihajalo s strani otrok.
Vse takšne spore je mogoče preseči. Sodelovati pa morajo vsi odrasli vpleteni.
[/quote]
Nesprejemanje partnerice, ker želi nek red in da otroci vsaj pospravljajo za sabo kar nasvinjajo?
Ženska želi nek red v hiši, ki je večini samoumeven in se o njem niti ne razpravlja, tu pa beremo odgovore, da je preveč agresivna?…
Resno?
Ta moški je kot oče popolnoma zatajil, kar se vidi po obnašanju otrok. Sam ne vidi teh stvari kot del težav zato tudi nič ne ukrepa. Očitno ne želi bit bolj strog, ker se boji, da otroci ne bodo več prihajali k njemu zato jim popušča. Razpet je med nevzgojenimi otroci, ki delajo kar se jim zljubi in novo partnerico, ki želi uveljavit “osnovne higienske razmere” za sobivanje.
S svojim mlačnim odzivom in nedejavnostjo bo izgubil spoštovanje otrok in partnerico.
Tip se ne zaveda svoje vloge, ki jo ima kot oče in kot partner, predvidevam, da mu je tudi zato razpadla zveza z mamo njunih otrok.
Vaš nasvet pa je, naj se nova partnerica prilagodi tej anarhiji? :/
Mislim, da je edino pravilno, da se bolj ostro postavijo pravila, ki bi morala veljat že včeraj. Naj se ona ne ukvarja z otroci, ti so njegova skrb in edino pravilno je, da jim on postavi pravila, ki se jih dogovorita skupaj. Če ne bo pozitivnega odziva je škoda časa zanj.
Nova metla najbolje pometa… 😉
[/quote]
Amapk potem se bo spet ločil. 🙂
Nesprejemanje partnerice, ker želi nek red in da otroci vsaj pospravljajo za sabo kar nasvinjajo?
Ženska želi nek red v hiši, ki je večini samoumeven in se o njem niti ne razpravlja, tu pa beremo odgovore, da je preveč agresivna?…
Resno?
Ta moški je kot oče popolnoma zatajil, kar se vidi po obnašanju otrok. Sam ne vidi teh stvari kot del težav zato tudi nič ne ukrepa. Očitno ne želi bit bolj strog, ker se boji, da otroci ne bodo več prihajali k njemu zato jim popušča. Razpet je med nevzgojenimi otroci, ki delajo kar se jim zljubi in novo partnerico, ki želi uveljavit “osnovne higienske razmere” za sobivanje.
S svojim mlačnim odzivom in nedejavnostjo bo izgubil spoštovanje otrok in partnerico.
Tip se ne zaveda svoje vloge, ki jo ima kot oče in kot partner, predvidevam, da mu je tudi zato razpadla zveza z mamo njunih otrok.
Vaš nasvet pa je, naj se nova partnerica prilagodi tej anarhiji? :/
Mislim, da je edino pravilno, da se bolj ostro postavijo pravila, ki bi morala veljat že včeraj. Naj se ona ne ukvarja z otroci, ti so njegova skrb in edino pravilno je, da jim on postavi pravila, ki se jih dogovorita skupaj. Če ne bo pozitivnega odziva je škoda časa zanj.
Nova metla najbolje pometa… 😉
[/quote]
Amapk potem se bo spet ločil. 🙂
[/quote]
Seveda, in znova in znova in znova, dokler se nečesa ne nauči in to spremeni.
Žal poznam čisto preveč pripovedovanj tako moških in žensk, tako ločenih kot neločenih, ki imajo podobne nevzgojene in razvajene predpubertetnike in glej ga zlomka, vsi imajo eno zelo zanimnivo skupno lastnost: en od partnerjev sabotira vzgojo drugega partnerja.
To je pomoje največji problem pri vzgoji, pa če sta starša ločena ali pa ne.
Če pogledate nadaljevanko Nanny, kjer varuška pride pomagat problematičnim družinam, kjer starša ne zmoreta več vzgajat podivjane otroke, ponavadi skoraj vedno naslednji dan rešuje PARTNERSKI ODNOS, odnos med staršema, kjer vedno en sabotira ali pa ignorira, skratka NE SPOŠTUJE drugega. In seveda otroci to enkratno izkoriščajo sebi v prid, z manipulacijo obeh. Ponavadi, večina otrok, pa se postavi na stran saboterja, močnejšega.
Zato smatram, da je med njima največji problem, ker je njemu-očetu vseeno.
Če ima sedanja partnerka občutek (tudi če njen opis vzamemo kot pretiravanje in delimo na pol, JE ŠE VEDNO PROBLEM!), da otroka ne spoštujeta nič in nikogar, sta razvajena, podivjana v vseh pogledih, njemu pa je vseeno, s tem izkazuje nespoštovanje do nje in kaže tudi lastnima otrokoma, da drugih vpletenih ni potrebno upoštevat.
Smatram, da se manipulacija otrok lahko prekine, če starša sodelujeta med sabo pri vzgoji. Tudi, ko se ne strinjata, se o tem pogovorita kasneje na štiri oči in kompromisno v osnovi uskladita.
Ko otroci vidijo, da starši držijo skupaj, se držijo dogovorov, tudi pri sebi, so zgled, potem ni strelovoda za manipulacije. Manipulacije otrok enega ali drugega starša ali obeh, nimajo kam past in se razrast.
Če tega ni bilo v primarni družini, je oče, ki živi z novo partnerko dolžan vzpostavit tak odnos z njo.
Še vedno ima on zadnjo besedo pri vzgoji, saj nista njena otroka, ampak upošteva, se dogovori z njo kako in kaj.
Lahko povesta oba skupaj: tukaj so in bodo pravila taka in taka, sama pa se pred tem dogovorita, naredita kompromis kaj je nujno, kar se v TEJ skupnosti upošteva.
Če pa je njemu vse vseeno, pa s tem njej sporoča, da naj počne kar sama hoče, kao njen problem, je ta veza, skupnost obsojena na neuspeh. Tudi če ona spusti svoje kriterije na nulo, je samo še tiha miška, sprejme vlogo prišleka, za njima vse pospravlja, ali pa vse zignorira kot on, bo odnos propadel, ker ni sodelovanja in ne spoštovanja.
Predvsem z njegove strani do nove partnerke.