Anoreksija
Hči ima 16 let. Zametke anoreksije.
In se že leto dni ukvarjamo s tem. Terapije. Pa je včeraj rekla psihiatrinja da je tak katakter perfekcionist in da jo bo treba bolj na trdo. Kr pustit…da ji povedat da bo pač sla v bolnico. Naj se odloči sama…Da ji že paše ker se vse vrti okrog nje.
Naj jo pustimo malo na miru..
Sploh več ne vem kako ukrepat. Nekje piše tko nekje govorijo tko…
Jaz sem ze psihično uničena
Ona pa diktira kaj bo jedla in kdaj..dobesedno zivim samo se za to in res sem uničena. Ima 170 in 48 kg.
Hvala za mnenja.
Pri 170/48 ni to ravno zametek, je že kar globoko v tem. Pametnega ti nimam kaj svetovati. Naša žlahtnica je bila anoreksik pri trinajstih in je še sedaj, petindvajset let kasneje. Vlačili so jo po bolnicah, k psihiatrom, bila je na antidepresivih, nič. Bolnica jo je spravila na rob samomora. Pri šestnajstih je tik pred polnoletnostjo, ko niti slučajno kot starš ne moreš več nič naredit. Ja, ok, s sodno odločbo, ampak če zdaj ne gre, bo kasneje še manj.
Nedolgo nazaj je bil en prispevek o eni anoreksičarki, ki je preveslala v odvisnost od športanja in perfektne postave, tisto z radiatorčki, z napumpano rito ipd. in korenček na tehtnici. Še zmeraj odvisnost, še zmeraj ogromno za postorit v glavi, ampak, recimo, da bo vsaj malo poudarka na predpisanem vnosu zdrave hrane. Morda poskusite omisliti celo kakšnega osebnega trenerja ali punco, tako izklesano, če jo bo potegnilo za sabo, ker da bi nehala bit anoreksična samo zato, ker ji vsi nabijajo v glavo, da bo od tega umrla, sigurno ne bo prineslo učinka. In lahko rečeš, da vztrajate pri tem, ker pri tem, da tako slabo je, mora na drugačen način krepiti telo. Vem, da ste sedaj v fazi, ko bi plačali vse, no, ker tole bo drag šport, če jo zagrabi. Veliko odvisnikov v resnici nikoli ne nehajo biti odvisni, le preidejo v neko drugo obliko odvisnosti. Šport ni tako redek izhod.
Povprečen odrasel človek poje nekje 9x več kot nujno potrebuje za svoje preživetje, to si daj v razmišljanje, ko ocenjuješ količino hrani, ki jo zaužije. Če je obsedena s športom in ima mišično moč ter jo vzdržuje s hrano in dodatki, se verjetno ne bo izčrpala do smrti. Nenavadno močna poraščenost, tudi hrbet, pa že kažejo na pretirano shiranost. Mi smo za našo žlahtnico bili srečni, ko si je postavila sama spodnjo mejo, pred tem je bila večkrat na robu smrti, prisilno na infuzijah. Ampak se mi zdi, da je zadnji čas spet bolj suha. Ne vem, res ne vem, kaj ti lahko rečem, ker moč morajo najti sami. Ti si lahko samo nemi opazovalec, ker pomagaš lahko bolj malo. Še najbolj, da je vsaj tisto, kar zaužije, čim bolj zdravo, iz domačega vrta. Ste iskali kaj v smeri hipnoze? VDokler še ni polnoletna, še morda velja preveriti, če imajo kje po svetu kakšne uspehe na tem področju? Pri nas še vedno, celo po dvajsetih in več letih od začetkov anoreksije, bolj kot ne tancajo na mestu, ni ustreznih ustanov, ni dovolj strokovnega kadra in tudi vsak psiholog ima drugačen pristop k zadevi.
Dekle je obravnavano in pri teh kilah verjemi, da to ni že globoka anoreksija … Ne vem, če si že kdaj videla osebo, ki je dejansko anoreksična, ker tam za žensko govorimo o kakem dekagramu nad 30 kg. Dobesedno so same kosti in čez samo povrhnjica, koža brez vsakega maščobnega tkiva spodaj.
Kaj pa pravijo trenerji? Mogoče se pa dejansko preveč ukvarjate z njo. Lej, moja soseda ima 45 kg, je mislim da kak cm nižja od tvoje punce, ona je taka celo življenje, je zdrava, se ji vidi že na prvi pogled. Pač taka je, nihče je ne matra zaradi kg.
Jaz bi tvojo hči prej zdravila zaradi obsedenosti s hrano, ker to, da toliko časa nameniš temu, verjetno ni zdravo … v življenju je še kaj drugega poleg hrane in športa.
ja res obstajajo tudi taki, ki človeka spravijo v take strese, skrbi, da ne glede koliko pojejo, se ne morejo zrediti… in potem te isti bolniki v glavi in psihični nasilnosti do drugih, ofnejo tako temo, češ kao so anoreksični – zato, da lahko se spucajo še svoje potrebe po žaljenju nekoga in da tako hinavsko zakamuflirajo sebe in njihovo dejansko krivdo ker s stresom, ki ga povzročajo osebi, so dejansko oni odgovorni za njihovo prenizko težo.
To so dejanski bolniki – nasilneži nad sočlovekom. Tudi taki obstajajo ja.
Uživajo v stiski nekoga in zato vedno bolj izvajajo pritisk nad njim, da bo enkrat ja shiral, če bo sreča do smrti, sam da ga pobere, do takrat ga pa še žalijo. Tudi taki obstajajo doživeto. Žal… ampak resnični bolniki so ti ljudje, ki to počno ne pa suhi ljudje, ki nimajo a-ja od anoreksije, ampak hujšajo zaradi stresa in nasilja takih ljudi.
Obravnavana je včeraj, vidim, ja. Anoreksija se začne veliko prej kot se začne odražati na telesu. Zate ne vem, mi smo žal vse te faze spoznali od blizu. Kot je napisano zgoraj, na robu smrti s prisiljenim hranjenjem v infuzijah. Si ti videla to, ali vse pri tebi bazira na mogoče in mislim? Dekle je natrenirano do amena, ne primerjaj kilogramov mišične mase s puhlimi kilogrami suhic. Vseeno sem napisala mnenje, da se verjetno ne bo izstradala do smrti, ker oziroma dokler bo potrebovala moč za tekmovanja.
Obravnavana je včeraj, vidim, ja. Anoreksija se začne veliko prej kot se začne odražati na telesu. Zate ne vem, mi smo žal vse te faze spoznali od blizu. Kot je napisano zgoraj, na robu smrti s prisiljenim hranjenjem v infuzijah. Si ti videla to, ali vse pri tebi bazira na mogoče in mislim? Dekle je natrenirano do amena, ne primerjaj kilogramov mišične mase s puhlimi kilogrami suhic. Vseeno sem napisala mnenje, da se verjetno ne bo izstradala do smrti, ker oziroma dokler bo potrebovala moč za tekmovanja.
[/quote]
nč se ven ne vlečt… so taki, ki bi človeka z nasiljem in prikritim zbadanjem, kot ga tudi ti tu počneš pustili človeka da ga taki komentarji in znašanje stardajo… in ja že to je dovolj, da mu pobereš par kg s takimi sodbami in napadi, in lahko povzroči zdravstveno škodo, ni potrebno da se ga izstrada do smrti…
kot namreč pišeš zgoraj – kao “saj sem napisala da se ne bo izstradala do smrti”, kaj a potlej po tvoje je ok, če se človeka še malo strada z nasiljem malo in obkladanjem preko neta, dokler ni do smrti po tvoje oje ok…
Pri anoreksiji e varjamo s samo toliko kot je najnujnejse. Hrana namrec le pripomocek za destruktivno, samounicevalno vedenje, ki izhaja iz nespostovanja, nevrednotenja sebe, posledica katere je ekstremni perfekcionizem. Ce ji zelite pomagati se je najprej potrebno nauciti spostovanja samega sebe kot starsa. Umirjen, samozavesten stars, ki daje sebe na prvo mesto in zna poskrbeti zase za svoje potrebe je risti ki je lahko vzor otroku. To je najprej… Deklica potrebuje terapevta ki ji bo pomagal prepoznati kaj vse dobrega in lepega je kot bitje, brez da zadovoljuje potrebe starsev in drugih pred svojimi. Srecno!
Pri 170/48 ni to ravno zametek, je že kar globoko v tem. Pametnega ti nimam kaj svetovati. Naša žlahtnica je bila anoreksik pri trinajstih in je še sedaj, petindvajset let kasneje. Vlačili so jo po bolnicah, k psihiatrom, bila je na antidepresivih, nič. Bolnica jo je spravila na rob samomora. Pri šestnajstih je tik pred polnoletnostjo, ko niti slučajno kot starš ne moreš več nič naredit. Ja, ok, s sodno odločbo, ampak če zdaj ne gre, bo kasneje še manj.
Nedolgo nazaj je bil en prispevek o eni anoreksičarki, ki je preveslala v odvisnost od športanja in perfektne postave, tisto z radiatorčki, z napumpano rito ipd. in korenček na tehtnici. Še zmeraj odvisnost, še zmeraj ogromno za postorit v glavi, ampak, recimo, da bo vsaj malo poudarka na predpisanem vnosu zdrave hrane. Morda poskusite omisliti celo kakšnega osebnega trenerja ali punco, tako izklesano, če jo bo potegnilo za sabo, ker da bi nehala bit anoreksična samo zato, ker ji vsi nabijajo v glavo, da bo od tega umrla, sigurno ne bo prineslo učinka. In lahko rečeš, da vztrajate pri tem, ker pri tem, da tako slabo je, mora na drugačen način krepiti telo. Vem, da ste sedaj v fazi, ko bi plačali vse, no, ker tole bo drag šport, če jo zagrabi. Veliko odvisnikov v resnici nikoli ne nehajo biti odvisni, le preidejo v neko drugo obliko odvisnosti. Šport ni tako redek izhod.
[/quote]
Pri 170 in 48 pa res se ni globoko v tem..jaz sem 175 pa imam 58 kil…od nekdaj, jem vse, ne malo, dalec od anorekticne..
Vprasanje je, koliko kil je imela prej, prave anorekticarke imajo pod 40, tudi 30 kil..res prav grozno jih je za pogledat, ..
Ce se tu ustavi, pa magari se vrze prevec v sport in prevec zdravo hrano..samo da neha in da ve, da je to to.
Obravnavana je včeraj, vidim, ja. Anoreksija se začne veliko prej kot se začne odražati na telesu. Zate ne vem, mi smo žal vse te faze spoznali od blizu. Kot je napisano zgoraj, na robu smrti s prisiljenim hranjenjem v infuzijah. Si ti videla to, ali vse pri tebi bazira na mogoče in mislim? Dekle je natrenirano do amena, ne primerjaj kilogramov mišične mase s puhlimi kilogrami suhic. Vseeno sem napisala mnenje, da se verjetno ne bo izstradala do smrti, ker oziroma dokler bo potrebovala moč za tekmovanja.
[/quote]
S tem se ubadajo leto dni in hodijo na terapije, na včerajšnji je pa psihiatrinja rekla to, kar je navedla avtorica.
V življenju sem imela opraviti iz prve roke z dvema anoreksičnima osebama. Ena je imela v nekaj čez 30 kg, njej se je videlo, da je bolna, v slabi koži, težo je izgubila v obdobju enega leta. drugi je teža v obdobju 20 let nihala med 35 in 39 kg. Ta je zgledala kar ok, tudi kri vedno v redu, ker je očitno tisto malo, kar je mukoma pojedla, šlo v obtok. Normalno živela, opravljala delo itd. Zanjo bi rekla, da je imela anoreksijo v zametkih.
V mladosti pa kolegica … pri njej je bilo še najhuje, vendar se je potem pobrala.
Pri tem dekletu je še daleč od krize in tega, da bi telesno ogrožala sama sebe. Ni problem vnos hrane, ampak nekaj drugega. No, itak pri anoreksiji vedno problem nekaj drugega, ampak to dekle ni življenjsko ali zdr. ogroženo zaradi pomanjkanja hrane. Daleč od tega.
Pri 170/48 ni to ravno zametek, je že kar globoko v tem. Pametnega ti nimam kaj svetovati. Naša žlahtnica je bila anoreksik pri trinajstih in je še sedaj, petindvajset let kasneje. Vlačili so jo po bolnicah, k psihiatrom, bila je na antidepresivih, nič. Bolnica jo je spravila na rob samomora. Pri šestnajstih je tik pred polnoletnostjo, ko niti slučajno kot starš ne moreš več nič naredit. Ja, ok, s sodno odločbo, ampak če zdaj ne gre, bo kasneje še manj.
Nedolgo nazaj je bil en prispevek o eni anoreksičarki, ki je preveslala v odvisnost od športanja in perfektne postave, tisto z radiatorčki, z napumpano rito ipd. in korenček na tehtnici. Še zmeraj odvisnost, še zmeraj ogromno za postorit v glavi, ampak, recimo, da bo vsaj malo poudarka na predpisanem vnosu zdrave hrane. Morda poskusite omisliti celo kakšnega osebnega trenerja ali punco, tako izklesano, če jo bo potegnilo za sabo, ker da bi nehala bit anoreksična samo zato, ker ji vsi nabijajo v glavo, da bo od tega umrla, sigurno ne bo prineslo učinka. In lahko rečeš, da vztrajate pri tem, ker pri tem, da tako slabo je, mora na drugačen način krepiti telo. Vem, da ste sedaj v fazi, ko bi plačali vse, no, ker tole bo drag šport, če jo zagrabi. Veliko odvisnikov v resnici nikoli ne nehajo biti odvisni, le preidejo v neko drugo obliko odvisnosti. Šport ni tako redek izhod.
[/quote]
Pri 170 in 48 pa res se ni globoko v tem..jaz sem 175 pa imam 58 kil…od nekdaj, jem vse, ne malo, dalec od anorekticne..
Vprasanje je, koliko kil je imela prej, prave anorekticarke imajo pod 40, tudi 30 kil..res prav grozno jih je za pogledat, ..
Ce se tu ustavi, pa magari se vrze prevec v sport in prevec zdravo hrano..samo da neha in da ve, da je to to.
[/quote]
Punca ima realnih vsaj 5 kg manj. Če si se kdaj ukvarjala s športom, veš da izrazite mišice tehtajo bistveno več kot prazna teža človeka. Kar se anoreksije tiče, končen izgled in huda podhranjenost, ki jo navajate, rezultira spremembe v dojemanju samega sebe že veliko pred tem. Dekle ima po opisu obsesijo z zavračanjem hrane in zelo striktnem nadzoru vnosa le te že več kot leto, zato je o zametkih težko govoriti. Naša žlahtnica je bila v bolj katastrofalnem primežu kombinacije tako anoreksije in bulimije že v štartu, zato je bila diagnoza znana še v času, ko je imela kot otrok vsaj deset kilogramov več kot jih ima sedaj pri štiridesetih.
Če uporabim kar splošen kalkulator ITM, in ja, vrednotenje je po različnih kalkulatorjih precej različno, vendar zdravniki za otroke uporabljajo tega, ki kaže:
Trenutno stanje Pomoč pri izbiri diete
Spol: Ženska
Višina: 170 CM
Teža: 48 KG
Stanje: Podhranjenost
Indeks telesne mase: 16.6
Idealna teža [KG]: od 53 KG do 71 KG
S tem se umikam iz teh komentarjev, odgovarjala sem zaskrbljeni mami, ki je zaznala večji vedenjski odklon pri hčeri, ki je vezan na prehrano, zato so mi zdijo primerjave kilogramov s sosedovo Micko nepotrebne, nikakor pa niso umestne primerjave z nekom, ki ima prirojeno slokost, čeprav je vse in kdaj ji paše. To ni obsesija, to je zgolj suhost, ki nima niti sence znakov anoreskije. Upam, da razumete to razliko.
Pri 170 in 48 pa res se ni globoko v tem..jaz sem 175 pa imam 58 kil…od nekdaj, jem vse, ne malo, dalec od anorekticne..
Vprasanje je, koliko kil je imela prej, prave anorekticarke imajo pod 40, tudi 30 kil..res prav grozno jih je za pogledat, ..
Ce se tu ustavi, pa magari se vrze prevec v sport in prevec zdravo hrano..samo da neha in da ve, da je to to.
[/quote]
Punca ima realnih vsaj 5 kg manj. Če si se kdaj ukvarjala s športom, veš da izrazite mišice tehtajo bistveno več kot prazna teža človeka. Kar se anoreksije tiče, končen izgled in huda podhranjenost, ki jo navajate, rezultira spremembe v dojemanju samega sebe že veliko pred tem. Dekle ima po opisu obsesijo z zavračanjem hrane in zelo striktnem nadzoru vnosa le te že več kot leto, zato je o zametkih težko govoriti. Naša žlahtnica je bila v bolj katastrofalnem primežu kombinacije tako anoreksije in bulimije že v štartu, zato je bila diagnoza znana še v času, ko je imela kot otrok vsaj deset kilogramov več kot jih ima sedaj pri štiridesetih.
Če uporabim kar splošen kalkulator ITM, in ja, vrednotenje je po različnih kalkulatorjih precej različno, vendar zdravniki za otroke uporabljajo tega, ki kaže:
Trenutno stanje Pomoč pri izbiri diete
Spol: Ženska
Višina: 170 CM
Teža: 48 KG
Stanje: Podhranjenost
Indeks telesne mase: 16.6
Idealna teža [KG]: od 53 KG do 71 KG
S tem se umikam iz teh komentarjev, odgovarjala sem zaskrbljeni mami, ki je zaznala večji vedenjski odklon pri hčeri, ki je vezan na prehrano, zato so mi zdijo primerjave kilogramov s sosedovo Micko nepotrebne, nikakor pa niso umestne primerjave z nekom, ki ima prirojeno slokost, čeprav je vse in kdaj ji paše. To ni obsesija, to je zgolj suhost, ki nima niti sence znakov anoreskije. Upam, da razumete to razliko.
[/quote]
Ti se kar umakni, to bi bilo zazeljeno ze zdavnaj. Pa skrbi zase in.ne vtikaj se v druge zasebne zadeve kot je zdravje nekoga drugega in bo ok. Poskrbi za svoje psihicno zdravje raje.
Potem ti pa določeni cepci tu pišejo,da je taka vitkost normalna in da nič ni takega.
Mediji pa tako in tako opevajo taka dekleta in ženska.
So pa dekleta in ženske tudi malo čez les ,če pač začnejo drastično hujšati,ali zanalašč stradati samo
zato,ka tako imenovana družba in okolica ne bi z prsti kazali na njo,joj jedla je nekaj,joj krompir je jedla,kako je lahko in podobne bedarije!
Vprašaj se, ali niso morda čustveni odnosi v vaši primarni družini privedli hči do tega, da se kaznuje z anoreksijo. Nekaj mora biti v vašem odnosu, predajanju zgleda kot sebe otroku v njegovi puberteti narobe.
Veliko motenj hranjenja izvira iz nezdravega odnosa, nepravega čustvovanja med roditeljema in potomko/potomcem.
Kakšne odnos si pa ti s svojo materjo imela? Prenašaš to na svojo hči? Pošteno se vprašaj pri sebi, ni treba odgovarjat tukaj nazaj. Pa ne vzemi tega kot napad, samo dejansko je tako – veliko motenj hranjenja je posledica neizdelanega odnosa mati-hči ali hči-oče ( ali pa osdostnost lika očeta pri enostarševski družini).
Pri 170 in 48 pa res se ni globoko v tem..jaz sem 175 pa imam 58 kil…od nekdaj, jem vse, ne malo, dalec od anorekticne..
Vprasanje je, koliko kil je imela prej, prave anorekticarke imajo pod 40, tudi 30 kil..res prav grozno jih je za pogledat, ..
Ce se tu ustavi, pa magari se vrze prevec v sport in prevec zdravo hrano..samo da neha in da ve, da je to to.
[/quote]
Punca ima realnih vsaj 5 kg manj. Če si se kdaj ukvarjala s športom, veš da izrazite mišice tehtajo bistveno več kot prazna teža človeka. Kar se anoreksije tiče, končen izgled in huda podhranjenost, ki jo navajate, rezultira spremembe v dojemanju samega sebe že veliko pred tem. Dekle ima po opisu obsesijo z zavračanjem hrane in zelo striktnem nadzoru vnosa le te že več kot leto, zato je o zametkih težko govoriti. Naša žlahtnica je bila v bolj katastrofalnem primežu kombinacije tako anoreksije in bulimije že v štartu, zato je bila diagnoza znana še v času, ko je imela kot otrok vsaj deset kilogramov več kot jih ima sedaj pri štiridesetih.
Če uporabim kar splošen kalkulator ITM, in ja, vrednotenje je po različnih kalkulatorjih precej različno, vendar zdravniki za otroke uporabljajo tega, ki kaže:
Trenutno stanje Pomoč pri izbiri diete
Spol: Ženska
Višina: 170 CM
Teža: 48 KG
Stanje: Podhranjenost
Indeks telesne mase: 16.6
Idealna teža [KG]: od 53 KG do 71 KG
S tem se umikam iz teh komentarjev, odgovarjala sem zaskrbljeni mami, ki je zaznala večji vedenjski odklon pri hčeri, ki je vezan na prehrano, zato so mi zdijo primerjave kilogramov s sosedovo Micko nepotrebne, nikakor pa niso umestne primerjave z nekom, ki ima prirojeno slokost, čeprav je vse in kdaj ji paše. To ni obsesija, to je zgolj suhost, ki nima niti sence znakov anoreskije. Upam, da razumete to razliko.
[/quote]
Pri precej natreniranih je razlika zaradi večje mišične mase kvečjemu 5 procentov, torej ji lahko zaradi mišic odštejemo 2 ali 3 kg, pridemo na tvojih realnih 45 kg.
V bistvu je realno to, da punca pravzaprav je, vendar pretirano pazi na to, kaj poje. Predvidevam, da ji kri kontrolirajo in je očitno OK, če trenira, je očitno tudi zdrava in krepka, ker če bi bila šibka, ne bi mogla trenirat.
Če gledaš samo ITM, je zgornja meja kao normale pri večini ljudi že poštena zašpehanost.
Oprostite,da nekomu se zdijo pri ženskah nekaj čez 30 kg,ali 40 kg normalno,vam mora tudi nekaj v glavi manjkati??!!
Moja bivša sošolka je tudi bila nekoč prava lepotica,ne presuha in ne predebela.
Dokler ni začela upoštevati nekaterih bedakov,ki so ji govorili, da je 30 kg pri 15 letih normalno in se je začela fajn hujšati. Potem je res zgledala kot kašen zombi, iz obraza so ji stopale ven ličnice bila je bleda in dobila je noge kot zobotrebec.
Na srečo je kasneje prišla k sebi, s pomočjo družine.
Bilo je pa grozno videti,kako iz zelo lepe dekleta nastala takšno suho in bledo neprepoznavno bitje.
Dobro,da se je spravila k sebi in ne posluša idiotov in idiotkinj,ki nekomu ,ki je normalne postave dopovedujejo,da mora fejst shujšati,ker je to nekaj zdravega.
Sem bila tudi jaz nekoč v tem, ravno nekje pri tej starosti.
Njena kilaža absolutno prenizka, nek pokazatelj je tudi izostanek menstruacije, ki kaže na to, da telo nima vseh potrebnih hranil in, da je teža prenizka.
Jaz bi svetovala, da se vključi v društvo, ki ga imajo take punce, takrat je obstajalo v Ljubljani in Kopru, za tele vem.
http://www.svetovalnicamuza.si/
Kaj je meni pomagalo?
V bolnico nisem šla, ker moj oče ni dovolil sramote za družino.. prozaca mi tudi ni predpisala, ker starši niso dovolili.
Premik v glavi- kdaj se bo to zgodilo, pa žal ne more nihče povedat. potem sem začela jest, jest enormne količine Nutele, jote, ma vsega. Vmes imela obdobje bulimije, pa sem sama sebi rekla STOP in prenehala, čeprav sem se potem precej zredila. Počasi je moja glava pozabila vse kalorije živil, počasi je telo urvnalo ‘senzor’ za lakoto in sitost.
Pomagali so dolgi sprehodi v naravi, ter nekdo, ki te ima rad.
Pozdravljeni,
v družini se srečujemo z enako težavo kot je vaša. Pomembno pri vsem je, da se ne osredotočate na višino in kilograme, ker pri anoreksiji to navsezadnje ni pomembno, pomembno je, da govorimo o zdravi teži. To je prvo, kar povejo otroku, ki noče jesti, ker je “debel”. Ti otroci se resnično tako tudi vidijo. Zakaj pa privede do teh težav, pa ugotovijo v zelo malo primerih, zato je to zdravljenje tako dolgotrajno. Drugi problem pri vsem pa je ta, da poleg otroka trpi tudi ostala družina, ki nima dovolj znanja, kako takemu otroku pomagati, zato večkrat pride, da je potrebno takega otroka hospitalizirati, ker je ogroženo njegovo življenje. Upam, da boste zbrali moč in s svojo ljubeznijo do hčerke uspeli, da bo razumela, da je življenje lepo, pa tudi če nismo po “jusu”, ker pač tako je, da smo različni, pa zato nič manj lepi. Srečno!
Poskusite nekaj casa res cisto ignorirati njeno prehrano. Kuhajte normalno, za vse, naj je kolikor hoce, ce ne poje, mirno spravite za kasneje in povejte kje bo. Ustvarite sprosceno vzdusje, cisto druge teme, nic o hrani. Njena kilaza ni tako kriticna, naj vas to ne skrbi. Pojdite v kaksno res dobro fino gostilno, tudi ce nic ne bo jedla, samo da dobi obcutek da je hrana lahko tudi uzitek ne muka.