Kaj naredite ko vam je zelo hudo
So dnevi, ko je res grozno, ni nikogar s kom bi se pogovoril in takrat je res zelo hudo. Kaj naredite takrat, na kakšen način si pomagate? Jaz priznam, da se včasih razjočem in da mi je potem vsaj malce lažje. Kot bi en del bremena odpadel iz mene. Ni pa vedno tako, včasih je še huje in problem ne izgine.
Imam kar nekaj znank in prijateljic, ki jih v takih trenutkih pokličem po telefonu. Malo poklepetamo in je takoj boljše
Potem si grem še po en sladoled v skrinjo in je počutje takoj boljše.
Ali pa se odpravim na dolg sprehod. Skoraj sigurno koga srečam, malo poklepetam in se mi svet takoj zdi boljši.
hahaha…. problem ne izgine:))) Saj problem ne pride zato, da čakamo, da izgine, ampak zato, da ga rešimo! Na ta način rastemo, utrjujemo svojo bit…
Drugače je pa za tako počutje kot ga opisuješ, za začetek odlično zdravilo, da natakneš superge in se zgoniš v hrib.
[/quote]
Napačno sem se izrazila, saj vem, da problem ne izgine sam od sebe, pač pa smo mi tisti, ki moramo problem rešiti. Tudi športno aktivna sem in rada tečem, tako, da vem, da šport zelo pomaga. Pa vendar včasih pa le pridejo trenutki, ko si na tleh in ti je hudo, pa ni nikogar za pogovor. O tem sem pisala.
Lej, če nimaš nikogar … jaz ti z veseljem prisluhnem!
Povej kaj te muči/ kakšen je problem? Ni potrebno iti v detaljle, povej bolj okvirno, pa ti mogoče vsaj danes lahko pomagam olajšati dušo.
Veliko nas je takih kot si ti. V bistvu je človek skozi življenje več ali manj vedno SAM, ostali so samo sopotniki s svojimi problemi, ki gredo proti istemu cilju…
Žal, je življenje za večino neprijetno in kruto.
Meni se zdi, da bo zame smrt ODREŠITEV, ker se v tem norem svetu, ki postaja vedno bolj instant, površen, suženjski in brez globine … že dolgo ne počutim več dobro!
Škoda, ker ne moreš jokati, saj solze čistijo in nam olajšajo trpljenje. Jok je pravzaprav koristen. Najbolj pa je pomembno, da damo vsa negativna čustva iz sebe. V takih primerih najbolj pomaga pogovor, samo kaj ko ni take osebe ob tebi.
[/quote]
Govorimo o trenutkih, kadar nam je zelo hudo, ni potrebno, da je to trpljenje 🙂
meni ob hudih trenutkih ni potrebna bližina ljudi, niti soproga…takrat želim biti samo sama s seboj :)…lep večer
O ja, Ta je vedno na voljo za pogovor;)
Lej, če nimaš nikogar … jaz ti z veseljem prisluhnem!
Povej kaj te muči/ kakšen je problem? Ni potrebno iti v detaljle, povej bolj okvirno, pa ti mogoče vsaj danes lahko pomagam olajšati dušo.
Veliko nas je takih kot si ti. V bistvu je človek skozi življenje več ali manj vedno SAM, ostali so samo sopotniki s svojimi problemi, ki gredo proti istemu cilju…
Žal, je življenje za večino neprijetno in kruto.
Meni se zdi, da bo zame smrt ODREŠITEV, ker se v tem norem svetu, ki postaja vedno bolj instant, površen, suženjski in brez globine … že dolgo ne počutim več dobro!
[/quote]
Hvala za ponujeno pomoč. Sem šele sedaj prebrala odgovor. Včeraj sem potem kmalu zaspala in danes je počutje hvala bogu bolje. Ker sem na dopustu bom danes izkoristila dan in grem ven v naravo. Tudi tebi želim lep prijeten dan. 🙂
hahaha…. problem ne izgine:))) Saj problem ne pride zato, da čakamo, da izgine, ampak zato, da ga rešimo! Na ta način rastemo, utrjujemo svojo bit…
Drugače je pa za tako počutje kot ga opisuješ, za začetek odlično zdravilo, da natakneš superge in se zgoniš v hrib.
[/quote]
Napačno sem se izrazila, saj vem, da problem ne izgine sam od sebe, pač pa smo mi tisti, ki moramo problem rešiti. Tudi športno aktivna sem in rada tečem, tako, da vem, da šport zelo pomaga. Pa vendar včasih pa le pridejo trenutki, ko si na tleh in ti je hudo, pa ni nikogar za pogovor. O tem sem pisala.
[/quote]
To se dogaja, ja. Meni zelo pomaga hoja, sprehod, da grem ven. Včasih pa tudi to ni dovolj, kajne?
Če sem toliko v stanju, da gre, vzamem knjigo, križanko, nekaj da si zaposlim glavo. Pogovor je najboljši.
Problemi se ne rešujeo s pomirjavali. Svetovala bi ti, da se jih izogibaš, ker ti dolgoročno ne pomagajo. Mogoče ublažijo trenutno stanje, problema pa ne rešijo. Najti je potrebno vzrok in ga odpraviti. Poskusi za začetek s hitro hojo, lahko tudi s tekom. Verjemi, da se boš veliko bolje počutila, pa še naravno je.
Dam si kakšno romantično komedijo. Zraven se vedno jokam kot nora. Če ena ne pomaga, si dam še drugo in tretjo. Dokler se ne naveličam. Vem, da zveni čudno, ampak te romantične komedije me ohranijo ravno prav realno. Vseeno imajo nekaj iz resničnega življenja notri. Nesrečne ljudi, ki iščejo rešitve.
Alkohol konzumiram, kadar sem v dobri formi, ne žalostna.
Ko si v stiski in nimaš nikogar za pogovor lahko pokličeš brezplačni telefon Samarijan 24 ur na dan:
http://www.telefon-samarijan.si/
Tam ti bodo prisluhnili in takoj ti bo lažje.
Kadar mi je hudo, pa ni nikogar za pogovor, jokam. V takem sem bila zdaj ene tri mesece. Izredno hudo mi je bilo. Včasih sem šla teč, hodit s psom, brat knjigo. Ne berem romanov, temveč zgodovinske knjige ali sociološke. Zadnjič sem brala eno tako knjigo in na lepem me je prešinilo, da se brezveze sekiram. Jaz se sekiram, namesto da bi povedala ljudem okoli sebe, kaj si mislim, kaj me teži, pustim, da me oni težijo s svojimi problemi. Namesto, da bi si uredila svoje življenje, kot ga želim živet, namesto da bi sebe postavila na prvo mesto. Na lepem mi je bilo lažje, ogromen kamen se mi je odvalil s srca. Želim ti, da tudi ti doživiš tak preboj, da poštekaš, kaj je važno zate v življenju in da se odpraviš na pot do tega cilja. Srečno!
Evo, tako to gre.
Ko pa se nam zgodijo življenjske tragedije, bolezni, poškodbe, smrt, ostanemo brez zaposlitve, takrat si moramo vzeti čas za žalovanje, priti k sebi, vase in poiskati nove vire in smisle življenja.
Je mogoče kdo od bralcev sam na svetu, da nima bližnjih, prijatelje izgubil?
Sem tak primer, zanima me, kako živite?